Vladajoča koalicija se skupaj z NSi, katere sodelovanje je pri glasovanju nujno za doseganje ustavnih sprememb, na vso silo zavzema za to, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil državni zbor, ampak bi jih imenoval predsednik republike.
“Mudi se. Seja državnega zbora s končnim glasovanjem naj bi bila že tam nekje med Božičem in novim letom, da se ljudje sredi praznikov ne bi preveč ukvarjali s to temo. Šok je še toliko večji, ker ta korak k totalitarizmu omogoča Nova Slovenija,” je glede škandaloznega hitenja s spornimi ustavnimi spremembami na omrežju X opozoril predsednik SDS Janez Janša in spomnil, da gre pri tem za “stranko, ki je leta 2000 pod vodstvom Andreja Bajuka in Lojzeta Peterleta nastala iz protesta zoper podobno ravnanje združene stranke SLS+SKD”.
Pojasnil je še, da je “takrat vseh 30 poslancev združene stranke podprlo predlog stranke SD za vpis proporcionalnega sistema v ustavo in tako izničilo ljudsko voljo, izraženo na referendumu”. “Na referendumu leta 1996 je prepričljiva večina volivcev glasovala za dvokrožni večinski volilni sistem, kar je potrdilo tudi ustavno sodišče. Združena SLS+SKD, ki je bila leta 2000 največja parlamentarna stranka, je z enim samim katastrofalnim glasovanjem že na naslednjih volitvah izgubila 23 poslancev od 30, nato pa kljub stalnim menjavam vodstva dokončno izpadla iz parlamenta,” je spomnil Janša in dodal, da je “ironično, da ravno Nova Slovenija sedaj sledi istim sirenam in spet pluje po poti, ki so njeno predhodnico odpeljale na čeri”.
Janša:
Zdaj pa nekdanji večkratni premier Janez Janša tudi opozarja, da nedvomno ne moremo verjeti navedbam, da je povsod po svetu v pristojnosti predsednika države, da imenuje sodnike. “Še zdaleč ne. Lažejo vam in vas zavajajo,” je zapisal Janša na omrežju X, saj že kratek sprehod po svetovnem spletu pove, da je v različnih demokratičnih državah imenovanje sodnikov zelo različno urejeno. “Na mednarodnih lestvicah, ki merijo, kako posamezna država varuje človekove pravice svojih državljanov, je na prvem mestu Danska. Sledi ji Švedska, tretja je Norveška. Od vseh treh držav na vrhu lestvice edino na Norveškem sodnike na koncu dolgega in javnega postopka formalno imenuje kralj. Na Danskem jih imenuje vlada oziroma minister za pravosodje, enako na Švedskem,” je pojasnil Janša. In ker se pri nas zelo radi zgledujemo po Švici in/ali Nemčiji, je zanimivo pogledati tudi, kako imajo imenovanje sodnikov urejeno tam. V Švici po Janševih besedah zvezne sodnike predlaga pravosodni odbor, izvoli pa jih Združena zvezna skupščina (nacionalnega sveta in sveta države). Poleg tega, da imajo sodniki šestletni mandat, pri vnovičnih izvolitvah ni časovnih omejitev. “V kantonu Zürich sodnike okrožnega sodišča izvoli ljudstvo, sodnike na višjem in gospodarskem sodišču pa kantonski parlament,” je razložil in dodal, da podobna ureditev velja v tudi v drugih kantonih. Kot je še zapisal Janša, v Nemčiji sodnike na vseh stopnjah razen na zvezni ravni imenujejo vlade 16 zveznih držav. “Skupni imenovalec naštetih postopkov za imenovanje sodnikov sta preglednost in meritokracija,” je izpostavil in pojasnil, da to pomeni, da se ne morejo primeriti imenovanja, kot smo jim priča pri nas, “ko se v času levičarskih vlad celo za vrhovne sodnike predlagajo in imenujejo kandidati brez enega samega dneva sodne prakse ali javno znani kršitelji človekovih pravic iz totalitarnega režima”. Kot je še spomnil, so v letih, ko v hramu demokracije tranzicijska levica ni imela večine, o takšnih kandidatih lahko javno razpravljali in nekatere nato tudi zavrnili. “Nekateri pa zaradi bojazni pred javnim postopkom in morebitno zavrnitvijo niti predlagani niso bili.”
Monopol levice bo v sodstvu trajno zaklenjen
Pri tem spomnimo tudi na daljši zapis z naslovom “Tajno imenovanje sodnikov v sodnem svetu in Uradu PRS namesto doslej javnih volitev v DZ”, ki ga je prvak SDS prav tako objavil na omrežju X in v njem podrobneje razložil ozadje sprejemanja predloga ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov: “V državnem zboru je v zaključni fazi predlog spremembe ustave glede imenovanja sodnikov, in če bo sprejet, bo imel za prihodnost Slovenije katastrofalne posledice. Monopol tranzicijske levice v sodstvu bo namreč še okrepljen in trajno zaklenjen. Ustava naj bi po novem določila, da ima sodni svet 15 članov. Osem jih imenujejo sodniki sami, sedem pa DZ z dvetretjinsko večino po postopku, ki bo določen v še neobstoječem ustavnem zakonu,” opozarja Janša. “Ustava bo cementirala sodniško večino v sodnem svetu, ki bo ostala še naprej zaklenjena. Doslej so sodniki sami imenovali 6 od 11 članov, sedaj pa jih bodo 8 od 15. Za sprejetje novega zakona o sodnem svetu bo po novem potrebna dvetretjinska večina v DZ in ne več navadna. Z zakonom lahko določiš kriterije, ki jih morajo izpolnjevati člani sodnega sveta. Tako sodniki kot drugi. Določiš javnost njihovega dela. Določiš potrebno večino pri posamičnih odločitvah itd. Leva vladna koalicija pa namerava takoj po sprejetju ustavne spremembe s pomočjo stranke NSi sprejeti tudi zakon o sodnem svetu po svoji meri, ki bo nato ostal zaklenjen z dvetretjinsko večino. Dokler ne bo novega zakona in sodnega sveta po novem, bo ostal sedanji sodni svet, kar levici tudi povsem ustreza. Lahko čaka (če bi NSi zaradi pritiska javnosti postavljala kakšne nove pogoje) brez bojazni, da bi naslednja sestava DZ z navadno večino spreminjala zakon. Ta bo zaklenjen,” je prepričan Janša.
Nova Slovenija pomaga levi koaliciji
“Ko bo z dvetretjinsko večino in glasovi NSi sprejet nov zakon o sodnem svetu in bo DZ lahko z deotretjinsko večino izvolil sedem sodnikov, bodo vedno vsaj trije iz levice, dovolj pa sta že dva. Deset glasov od petnajstih je že dvetretjinska večina. V prvo sestavo sodnega sveta, ki bo imenovana v sedanjem mandatu, pa bo dovolj predlagati le enega ali dva kandidata po želji NSi (kalibrea Janez Pogorelec ipd.), pa imajo zagotovljenih dvetretjinskih glasov za vseh sedem. In dobili bomo nekaj podobnega, kot je danes ‘depolitizirani’ programski svet RTV Slovenija. Ne le dve tretjini, ampak vseh 15 glasov enoumja,” jasno razloži Janša ozadje sprejemanja ustave glede imenovanja sodnikov in ob tem doda, da ta trik poznamo iz začetka mandata pri imenovanju parlamentarne komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (KNOVS) in komisije za nadzor javnih financ (KNJF). “Leva koalicija z NSi šteje 61 glasov. Si predstavljate reakcije, če bi v prejšnjem mandatu v vladni koaliciji pod vodstvom SDS obe opozicijski nadzorni komisiji zaupali Jelinčičevi SNS?, kar bi bilo ravno toliko v skladu s poslovnikom, kot je sedaj vodenje obeh komisij s strani NSi? Bi pa bilo (kot je sedaj) skregano z vsemi načeli demokracije,” je jasen Janša.
Državni zbor kot varovalka odpade
“Sodnike je do sedaj dokončno imenoval DZ, zdaj ta varovalka odpade. V DZ smo do sedaj zavrnili enkrat Maslešo, Đorđevića, Karakaša in še kake tri druge za visoke funkcije. Nekatere so predlagali še enkrat, nekaterih pa sploh niso predlagali nikoli, ker so se bali javnosti postopka in razprave v DZ. Sedaj bo vse objavljeno v uradnem listu ob imenovanju. Takrat bo ljudstvo prvič izvedelo, kdo mu bo sodil − v imenu ljudstva,” še zapiše Janša in sklene: “Podporniki predlaganih sprememb ustave iz NSi hočejo prepričati javnost, da si vseh 53 poslancev levičarskih strank želi odžagati eno od osrednjih vej, na kateri že leta ohranjajo svojo oblast. V resnici na levici natančno vedo, kaj počnejo. V prvi ustavni komisiji, ki je leta 1991 predlagala sedanjo ustavo, so nasledniki zveze komunistov Potrč, Ribičič in ‘company’ vztrajali, da mora sodnike imenovati predsednik republike, češ da je to norma. Razprava je trajala toliko časa, dokler eden od članov ustavne komisije ni postavil preprostega vprašanja: ‘Ja kaj pa se bo potem sploh spremenilo? O sodnikih bo še naprej odločal isti, kot je odločal tudi v prejšnjem režimu.’ Šele nato je bil sprejet kompromis, ki je danes v ustavi, po katerem imajo sodniki večino v sodnem svetu, a sodnike na koncu voli DZ. Je rezultat situacije, v kateri smo bili takrat in ki je danes na žalost še bolj žgoča. So pa na levici vse od leta 1991 naprej problematizirali to ustavno ureditev in jo skušali spremeniti. Za ta korak doslej niso imeli ustavne večine, tokrat pa jim jo na žalost zagotavlja NSi.”
Ne rešujejo ključnih vprašanj
Da bo nova reforma sodstva še dodatno poglobila nezaupanje v sodstvo, saj bo to še bolj netransparentno, hkrati pa se bo izničil vsak nadzor javnosti, so prepričani priznani pravniki dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in Jan Zobec. Ti so si tudi enotni – reforma ne bo rešila ključnih vprašanj. “Kadarkoli politika depolitizira karkoli, nas to mora, kot smo se tega lahko naučili na primeru RTVS, zares skrbeti,” je nedavno za Radio Ognjišče dejal dr. Avbelj. Do predlagane spremembe je namreč prišlo z namenom “depolitizacije” in po vsem videnem s strani Golobove vlade je jasno, “kam pes taco moli”. Dr. Avbelj dodaja, da sprememba o prenosu imenovanja ne bo smiselna, saj bi se morala ta zgoditi na sistemski ravni. Kritičen do besede »depolitizacija« je tudi nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Spominja ga namreč na prejšnji demokratični režim in trdi, da ta ne bo rešila slovenskega sodstva, saj problem sodstva po njegovem mnenju “ni vtikanje politike od zunaj, ampak znotraj sodstva, in ta najbolj duši sodniško neodvisnost”.
Problem neodvisnosti sodstva je znotraj sodstva
Glavni problem v spremembi o prenosu imenovanja vidi v tem, da imajo na sestavo sodnega sveta vpliv oligarhične strukture v sodstvu, njihovi kandidati »po navadi dobijo večino”. Doslej je obstajala možnost, da se je o primernosti kandidata po predstavitvi razpravljalo, po sprejetem predlogu pa niti te opcije ne bi bilo več. »Predlog je neprepričljiv in v nasprotju z načelom pravne države in ustavne demokracije iz najmanj treh razlogov,« je prepričan dr. Letnar Černič, saj, kot je dejal, za omenjeni radio, “ta posega v že tako krhko razmerje in delitev moči med tremi vejami oblasti, hkrati pa odvzema pristojnost zakonodajni veji in s tem pretrga vez med ljudstvom in sodno vejo oblasti”. O političnem vplivu meni, da ga je nemogoče odstraniti, “strokovnjaki že desetletja opozarjajo, da težave pri zagotavljanju neodvisnosti sodstva v postkomunističnih državah ne gre iskati le zunaj sodstva, temveč tudi znotraj”. Glede tretjega razloga pa dr. Letnar Černič deli mnenje z nekdanjim ustavnim sodnikom Janom Zobcem, ki je prepričan, da “bi nova reforma sodstvo še dodatno zaprla”. “Negativna posledica je nadaljnja krepitev korporativizma v sodstvu, nadaljnja krepitev sodnih oligarhij, zaprtost sodstva in odgovornost sodstva samemu sebi. Sodstvo se bo še bolj zaprlo v ta svoj mehurček, mehanizem zavor in ravnotežij bo še bolj oslabljen oziroma ga tako rekoč ne bo več, ker smisel delitve oblasti ni v tem, da bi bila vsaka oblast, ločena v svojem mehurčku, neodgovorna druga drugi, ampak je bistvo ločitve oblasti ravno v tem, da druga drugo kontrolirajo, nadzirajo,” je še pojasnil Zobec.
Kritična tudi dr. Petrič in dr. Deisinger
Do predloga ustavnih sprememb sta kritična tudi nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič ter nekdanji ustavni sodnik in predsednik vrhovnega sodišča dr. Mitja Deisinger. Dr. Petrič je za Radio Ognjišče dejal, da “sprememba števila članov sodnega sveta nič ne prispeva ne k politizaciji ne k depolitizaciji”. Bistveno je, kdo predlaga kandidate za sodnike,” je opozoril dr. Petrič, ki vidi veliko težavo, da bodo sodniki sami imeli glavno izbiro pri tem, kdo bodo sodniki. (Ne)ugled sodstva pripisuje sodniškim sodbam in njihovemu delu. Kritičen je bil tudi do nujnega postopka v državnem zboru, ki ga ta uporabi “takrat, ko je vojna pred vrati, ko je za nami ogromna katastrofa, ko se vse sesuva”. Nekdanji ustavni sodnik in predsednik vrhovnega sodišča dr. Mitja Deisinger pa je dodal, naj pristojnost imenovanja sodnikov ostane v državnem zboru, za njihovo izvolitev pa naj bo potrebna dvetretjinska večina.
Petra Janša