Bolečina v križu, ki seva vzdolž noge. Je to išias?
Bolečine v križu, ki sevajo vzdolž noge, so pogost pojav tako med mlajšimi kot tudi starejšimi. Takšnim bolečinam pravimo išias, kar sicer pomeni vnetje bedrnega živca, izraz pa izvira iz latinskega imena najdaljšega živca v človeškem telesu (nervus ischiadicus), ki poteka od zadnjih ledvenih vretenc, po zadnji strani stegna in vse do stopala.
Pri bolečinah v hrbtu večina ljudi miruje in čaka, da bo bolečina izzvenela, vmes pa naredijo kakšno raztezno vajo, saj bolečino in zategovanje v ledvenem delu in zadnjem delu stegna povezujejo z mišično napetostjo, ki jo želijo z raztezanjem sprostiti.
Ko se vključi podzavest
Povečan tonus mišic, ki ga pacienti občutijo kot »zategnjenost«, je pogosto protektivni spazem, ki nam podzavestno signalizira željo po stabilnosti, večji premiki ledvene hrbtenice so boleči, hoja okorna. Zakaj bi torej ta varovalni mehanizem preslišali in raztezali mišice? Pogosto so bolečine v ledvenem delu posledica preohlapnih in šibkih mišic, z raztezanjem naredimo le še bolj ohlapne.
V povezavi s tem se hitro pojavi tudi beseda »skrajšava« mišice. Dejanska skrajšava mišice je redek pojav in po navadi nastopi po daljši imobilizaciji uda.
Pacienti v prepričanju, da so zadnje stegenske mišice dejansko skrajšane, izvajajo ogromno razteznih vaj in masaž, od sprostitvenih, športnih itd., vendar so pogosto začudeni, ko se stanje ne izboljša, še več, mnogokrat se še poslabša.
Ob prvem pregledu in pogovoru s pacienti vedno preverimo, kakšne vaje izvajajo. Dostikrat se je že zgodilo, da smo samo z opustitvijo razteznih vaj, brez dodatne obravnave ali drugih vaj, dosegli izboljšanje stanja za vsaj 50 odstotkov.
Že dolga leta, pa vse do danes, je ostalo prepričanje, da je »zategnjenost« ali »skrajšava« zadnjih stegenskih mišic vzrok za bolečine v križu, vendar novejše raziskave kažejo, da ni tako.
Pri večini takšnih pacientov ne gre za skrajšavo mišice, temveč za povečano napetost ishiadičnega živca. Ishiadični živec je na najširšem delu lahko širok tudi do 2 cm. Raztezanje tega ni smiselno, saj ga ne moremo bistveno podaljšati, ravno nasprotno, razdraženi živec z raztezanjem le še dodatno dražimo in poslabšamo simptome. Prav tako z različnimi ročnimi tehnikami, pri čemer se agresivno masirajo zadnje stegenske mišice, posredno le dražimo ishiadični živec.
Pogosto predpisane raztezne vaje torej niso rešitev za odpravljanje bolečin v ledveni hrbtenici in ishiadičnih bolečin.
Pogosto zagovorniki raztezanja argumentirajo, da je raztezanje pomembno zaradi mišice piriformis, ki prav tako lahko povzroča ishiadično bolečino. Seveda je to mogoče, vendar je ta pojav razmeroma redek.
Tudi v primeru, da pacient trpi za tako imenovanim piriformis sindromom, pri katerem je mišica piriformis prenapeta, samo raztezanje te mišice ne bo prineslo dolgoročnega izboljšanja.
Zakaj prenapetost
V veliki večini primerov so mišice prenapete zaradi dveh vzrokov. Prvi vzrok je šibkost mišice, ki jo lahko rešimo s krepitvijo.
Drugi vzrok pa je preobremenitev mišice. V tem primeru mišica opravlja več dela oz. pomaga drugim mišicam opravljati njihovo delo, zato je treba ugotoviti vzrok preobremenjenosti.
Večino gibov v telesu izvaja več mišic hkrati. Če ena dela več, to pomeni, da preostale mišice, ki sodelujejo pri gibanju, niso dovolj aktivne.
Lep primer tega je že prej omenjeni piriformis sindrom. Piriformis je kratka mišica, ki poteka med križnico in stegnenico. Njena glavna naloga je stabilizacija kolčnega sklepa. Seveda sodeluje tudi pri drugih gibih, natančneje pri zunanji rotaciji stegnenice in odmiku stegna.
Za iste gibe je prav tako zadolžena mišica gluteus medius. Če ta ni dovolj aktivna, mora majhna mišica piriformis, ki primarno ni namenjena tem gibom, opravljati več dela, kot zmore, in zato postane »zategnjena«. Sproščanje in raztezanje te mišice bosta prinesla le kratkotrajni učinek. Po določeni prehojeni razdalji, ko bo morala prevzeti večji del obremenitve, bo ponovno postala »zategnjena«.
Zato je edini smiselni pristop aktivacija mišic, ki ne delajo dovolj, v prejšnjem primeru torej aktivacija mišice gluteus medius, in njena krepitev.
Ker so bolečine v ledveni hrbtenici izredno pogoste, je pomembno, da se jih lotevamo na strokoven način. Primerna diagnoza, ki vključuje provokativne teste in teste mišične zmogljivosti, lahko zelo natančno razkrije pravi vzrok za bolečine in s tem tudi pravo terapijo.
Pasivne tehnike so se izkazale za neučinkovite – čas je, da začnemo vaditi!
***
Simon Dovč, dipl. fiziot., dipl. kin.
