Po dolgih zapletih s predorom Karavanke škandal: prevrtali slovenski grb
V karavanškem predoru so v ponedeljek slovesno obeležili preboj druge predorske cevi. Gre za enega najpomembnejših infrastrukturnih projektov v državi, ki bo izboljšal pretočnost prometa med Slovenijo in Avstrijo. Promet bo po novi cevi lahko predvidoma stekel do konca leta 2025, nemoteno po obeh ceveh pa leta 2029. Ob tej priložnosti so se organizatorji slovesnosti odločili za nenavadno potezo, in sicer so na steno, ki so jo uničili, prej narisali slovenski grb.
V društvu Heraldica Slovenica so nad dejanjem ogorčeni. Po njihovem mnenju je bilo kršenih več predpisov, tudi zakon o grbu, zastavi in himni. Ta določa, da grba ni dovoljeno uporabljati tako, da se krni ugled države, so zapisali.
Slovesnost ob preboju druge cevi karavanškega predora je bila po navedbah društva pomemben politični dogodek z udeležbo visokih predstavnikov Slovenije in visokih gostov iz tujine. Med drugim sta se je udeležila predsednik vlade Robert Golob in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
»Naše ogorčenje je bilo toliko večje, ker očitno nobeden od predstavnikov države niti za trenutek ni pomislil, da bi bilo z navedenim ravnanjem pravzaprav karkoli narobe,« so v Grboslovnem in zastavoslovnem društvu Heraldica Slovenica zapisali v protestnem pismu na svoji spletni strani.
Dodali so, da je takšno početje »povsem zavržno in sporno ter v nasprotju z mednarodno uveljavljenimi pravili o ravnanju z državnimi simboli.«
Za skrunitev državnih simbolov je predpisana globa
Z uničenjem grba je bil po njihovem opozorilu dodatno kršen zakon o varstvu javnega reda in miru. Ta določa, da se kaznuje z denarno globo, kdor na javnem kraju namenoma poškoduje ali uniči grb Slovenije.
»Državnih simbolov ne uničujemo. Z njimi moramo ravnati spoštljivo, ker predstavljajo nas same. Če jih uničujemo ali z njimi grdo ravnamo grdo, je to enako, kakor da bi tako ravnali sami s seboj ali s svojimi prijatelji,« so pojasnili v društvu.
