Kitajsko podjetje ByteDance, ki je lastnik družbenega omrežja tiktok, je na zveznem sodišču v Washingtonu vložilo tožbo zoper novi ameriški zakon, ki od kitajskega podjetja zahteva prodajo družbenega omrežja do 19. januarja 2025. Če podjetje tega ne stori, bodo ZDA na svojem ozemlju blokirale tiktok. Kitajska stran v tožbi trdi, da zakon, ki ga je predsednik Joe Biden podpisal 24. aprila, krši ameriško ustavo.
»Prvič v zgodovini je kongres sprejel zakon, ki eni sami imenovani govorni platformi nalaga trajno prepoved po vsej državi in vsem Američanom onemogoča sodelovanja v edinstveni spletni skupnosti več kot milijarde ljudi po vsem svetu,« so zapisali v tožbi. »Tudi izjave posameznih kongresnikov in poročilo kongresnega odbora navajajo zgolj hipotetične možnosti, da bi tiktok v prihodnje uporabili za zle namere, in to brez dokazov, čeprav je platforma v ZDA močno prisotna že od leta 2017, ko je pričela delovati.«
ZDA je kampanjo proti omenjenemu družbenemu omrežju zagnala že v času predsednikovanja Donalda Trumpa, ki je prav tako zahteval prodajo tiktoka. To se na koncu ni uresničilo, ko je leta 2020 ameriško sodišče preprečilo prepoved omrežja. Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko se ni umirila niti po prihodu Joeja Bidna v Belo hišo, tako smo se štiri leta kasneje znašli pred zelo podobnim načrtom. Tako kot pred štirimi leti Kitajci tudi tokrat upe polagajo v ameriški sodni sistem.
ByteDance ne namerava prodati algoritma
ByteDance je v odgovor na prvi poizkus blokade v ZDA že pred leti prenesel vse podatke ameriških uporabnikov omrežja na strežnike ameriškega podjetja Orcale. S tem naj bi jih zaščitil pred kitajskim nadzorom, a so nekdanji zaposleni pri ameriški podružnici ByteDanca za revijo Fortune pred časom razkrili, da so nekateri podatki vseeno romali matičnemu podjetju. Eden od bivših uslužbencev je denimo povedal, da je moral na približno dva tedna matičnemu podjetju pošiljati preglednice s podatki stotisočih ameriških uporabnikov. Med drugim uporabniška imena, elektronske naslove, IP naslove, geografske in demografske podatke. Domnevno naj bi podjetju podatki omogočali piljenje algoritma, ki uporabnike s ponujanjem vsebin, ki so zanimive konkretno njim, spodbuja k uporabi aplikacije. Ameriške oblasti pri tem skrbi zlasti kitajska zakonodaja, ki uradnemu Pekingu omogoča, da od kitajskih podjetij pridobi podatke o uporabnikih.
Ob tem velja izpostaviti, da podobne prakse zbiranja uporabniških podatkov izvajajo tudi ameriška podjetja, kot so Meta, Google in Amazon. Tudi podatki evropskih uporabnikov ameriških družbenih omrežij se pridno stekajo čez lužo. Facebook je leta 2021 celo vodil obsežno kampanjo, v kateri je poskušal prikazati, kakšne težave čakajo uporabnike, če bi evropski podatki nehali potovati v ZDA. Ta možnost je visela v zraku po odločitvi sodišča Evropske unije, ki je leta 2020 odločilo, da obstoječa pravna podlaga za prenos podatkov med EU in ZDA ni skladna z GDPR. Leta 2022 sta evropska komisija in ameriški predsednik Joe Biden podpisala nov pravni okvir za prenos podatkov, ki naj bi odpravil pomanjkljivosti. Kritiki sicer opozarjajo, da evropski podatki v ZDA še vedno niso dovolj zaščiteni.
Kitajsko podjetje medtem že ves čas opozarja, da gre pri ameriških ukrepih zoper tiktok po eni strani za metanje polen pod noge uspešnemu podjetju, ki konkurira ameriškim družbenim omrežjem, in poskuse, da bi nadzor nad trenutno najbolj vitalnim družbenim omrežjem prešel v ameriške roke. V prejšnji fazi odkupa ameriškega dela tiktoka so se kot kupci ponujali Microsoft, Wallmart in Oracle. Predvsem pa so Kitajci neomajni, da pod nobenim pogojem ne nameravajo prodati svojega algoritma, ki je srce tiktoka in eden glavnih razlogov njegovega uspeha.
Če bi prišlo do prodaje ameriškega dela tiktoka brez algoritma, bi to pomenilo bistveno drugačno izkušnjo za tamkajšnje uporabnike, kot so je deležni uporabniki drugod po svetu. To sicer ne bi bilo nič revolucionarnega. Tiktok ima že sedaj ločeno različico za kitajski trg.