Od začetnega »podaljška« telefona na zapestju so pametne ure šle skozi kar dolgo pot iskanja prave identitete, ki pa so jo že pred nekaj leti trdno zakoličile, in zdaj dobro vemo, zakaj nam te naprave koristijo in kaj lahko od njih pričakujemo. Določen nabor storitev mora zagotavljati vsaka, po nekaterih posebnostih pa se potem razlikujejo. Te so seveda odvisne tudi od cene, a osnovni, za večino uporabnikov zadostni paket funkcionalnosti je mogoče ob spodobni tehnološki osnovi dobiti za približno 200 do 300 evrov. Mogoče se je odločiti tudi za uro, ki stane več kot tisočaka, vendar ne toliko zaradi tehnologije kot zaradi robustnosti in zmožnosti beležiti kopico športnih parametrov.
Med osnovnimi merili za izbiranje je odločitev, kateri vidik je najpomembnejši – pametni, športni ali zdravstveni. Nekateri proizvajalci se bolj osredotočajo na enega od teh, drugi poskušajo biti kar najbolj vsestranski. Znamke Garmin, Polar in Suunto dajejo večji poudarek natančnemu in podrobnemu merjenju vadbe, a malce tudi na račun preostalih dveh vidikov. Še zlasti je to očitno pri finskih podjetjih (Suunto je sicer zdaj v kitajski lasti), medtem ko ameriško že dolgo ponuja več kot zadovoljivo »pametno« osnovo. Toda v svojem katalogu ima toliko modelov, da lahko vsakdo najde nekaj za svoje športne in tudi zdravstvene potrebe, če se prej ne izgubi v tej poplavi različnih, a tudi podobnih ur. Apple se zelo osredotoča na zdravstveni vidik, malo manj je to očitno tudi pri Huaweiu in Amazfitu, vendar ta z nekaterimi urami poudarja bolj športno področje, vsi s platformo Wear OS (Samsung, Xiaomi, TicWatch, Oneplus) pa pametni del s solidno pokritima tudi drugima dvema področjema.
Osnove, ki ne smejo manjkati
Nekaj funkcionalnosti je postalo nepogrešljivih, druge lahko proizvajalci ponudijo kot prednost pred konkurenco. Pametni del s prikazovanji obvestil s telefona, odgovarjanjem na klice ali upravljanjem glasbe je samoumeven. Ne omogočajo pa vse tudi odgovarjanja na sporočila ali telefonskih pogovorov z vgrajenim mikrofonom in zvočnikom, še bolj redke imajo možnost uporabe povezovanja v mobilna omrežja (s »kartico« eSIM) in s tem delovanja, popolnoma neodvisnega od telefona. Še zlasti uporabniki Applovih ur se hudujejo nad slovenskimi operaterji, saj še nobeden od njih ni omogočil delovanja Applovim modelom watch cellular.
Tudi ponudba in sofisticiranost aplikacij sta zelo različni. Prednjačita Applova (Watch OS) in Googlova platforma (Wear OS), zanju jih je na voljo daleč največ in tudi precej bolj sofisticirane so od zelo preprostih na večini preostalih ur.
V športnem delu je seveda obvezno spremljanje vadbe s satelitskim določanjem položaja, pri čemer številne ure ponujajo več kot sto športnih profilov, a je v resnici nujnih med 10 in 20. Pri GPS in drugih satelitskih sistemih nekatere premorejo dvokanalno sprejemanje signala in nastavljanje, kako pogosto se ta osveži, kar na eni strani vpliva na natančnost, na drugi pa na trajanje baterije. Zdaj skoraj vse omogočajo povezovanje z vsaj nekaterimi zunanjimi merilniki, denimo srčnega utripa, a le bolj napredne tudi z merilci moči (na pedalih) in podobno, tudi bolj podrobne in segmentirane meritve ter beleženje več športov znotraj ene vadbe (triatlonski način) so na voljo le pri dražjih modelih.
Zdravstvene obvezne funkcionalnosti poleg merjenja srčnega utripa in bolj ali manj podrobnega analiziranja spanja zajemajo še (konstantno) preverjanje kisika v krvi, spremljanje stresa, dihanja, menstrualnega cikla, pogosto tudi telesne kompozicije še česa, medtem ko sta, denimo, elektrokardiogram (EKG) in krvni tlak bolj redki meritvi. Večina proizvajalcev poudarja analizo spanca, ki je morda tudi ena od tistih meritev, iz katerih lahko kaj uporabnega potegnemo in spremenimo kakšno navado. Tipala so v zadnjem času nedvomno postala bolj natančna, predvsem pa so se izboljšali algoritmi za obdelavo podatkov, zaradi česar dobimo več informacij, ki so tudi bolj strukturirane. Nekatere ura med spanjem moti, zato te zmožnosti ne bodo uporabljali. Tisti, ki bodo želeli ugotoviti, ali spijo dobro (in dovolj), pa bodo morali prilagoditi rutino polnjenja ure, saj odlaganje na polnilni podstavek čez noč v tem primeru odpade.
Trajanje baterije je pomemben vidik, ki se ga vsak proizvajalec loteva nekoliko drugače in je povezan tudi s tem, na kateri programski platformi teče ura. Vsaj dve zanimivi rešitvi smo videli v zadnjem času, obe pri urah s sistemom Wear OS, ki je energijsko precej potraten. Ura ticwatch pro 5 kombinira dva zaslona, OLED in reflektivnega, da varčuje z baterijo pri konstantnem prikazu časa in drugih podatkov, medtem ko oneplus watch 2 večino časa za delovanje uporablja lasten sistem z nizkoenergijskim procesorjem, kadar uporabnik kaj zahteva od ure, pa preklopi na Wear OS z zmogljivim Snapdragonom. Tako obe uri raztegneta avtonomijo z morda dveh na tri ali celo štiri dni ob stalnem prikazu časa.
Vse pomembnejša postaja možnost brezstičnega plačevanja z uro. Nekatere mobilne denarnice za uporabo na zapestju so prisotne že dolgo, denimo Apple Pay, Garmin Pay in Google Pay (oz. Googlova denarnica), druge so se pojavile pred kratkim, med njimi Zepp Pay (za zdaj na uri amazfit balance) ali Xiaomi Pay (na uri xiaomi watch S3 z lastno platformo, za nekatere druge je ta proizvajalec prešel na Wear OS), medtem ko Huawei, Polar in Suunto še vedno ne ponujajo možnosti brezstičnega plačevanja, kar postaja vse večja pomanjkljivost, sploh ob dejstvu, da zdaj večinoma kupimo eno uro za vse namene, ne več različnih za različne priložnosti, kot so vsaj nekateri počeli v časih izključno analognih ur. V večino teh denarnic se da vpisati najmanj kartice mBills in Curve (prek te storitve pravzaprav kartice katerekoli banke), v Applovi so še Intesa Sanpaolo, NLB in Revolut, v Googlovi pa poleg teh še Delavska hranilnica in Nova KBM.
Nekaterim bo pred vsem drugim pomembno kar najbolj povezano delovanje ure in telefona, česar bodo nedvomno deležni pri izdelkih istega proizvajalca. Že sama ura, če se izbira začne pri njej, lahko narekuje, kateri telefon potrebujemo zanjo. Apple watch deluje samo s telefoni iphone, ure z Googlovim sistemom Wear OS (Samsungove, Xiaomijeve, TicWatcheve …) pa le z androidnimi telefoni. Druge so večinoma agnostične glede tega, skoraj vse pa na androidni strani ponujajo nekoliko obsežnejši nabor funkcionalnosti zaradi Applovih omejitev, do česa lahko dostopajo drugi razvijalci.
Ne smemo pozabiti na videz in izdelavo. Ura je še vedno tudi modni dodatek in vsaj nekaterim ta del veliko pomeni, medtem ko drugi gledajo predvsem na funkcionalnost, šele nato na videz. Apple, denimo, še vedno ni izdelal okrogle ure, ki prevladujejo pri drugih proizvajalcih. Ti sicer z nekaterimi pravokotnimi modeli občasno poskušajo izdelati nekaj, kar bi z nižjo ceno premamilo tiste, ki jim je apple watch všeč, a se jim zdi predraga.
Ironično med glavnimi lastnostmi nismo omenili zaslona in procesorja, čeprav gre za zelo tehnološko napredne naprave. Zaslon je zagotovo pomemben, a zdi se, da je dokončno prevladala tehnologija OLED, in so vse novejše ure s tovrstnim zaslonom v tem pogledu »dovolj dobre,« ločita jih le velikost in oblika (okrogla ali pravokotna). Smiselno je pred nakupom poskusiti, kako dobro posamezna ura (zaradi velikosti in debeline) deluje na zapestju. Nekateri modeli so sicer na voljo v dveh velikostih, da so primerni tako za močnejša kot za šibkejša zapestja, pri čemer se je treba zavedati, da manjša različica neizogibno vsebuje tudi manjšo baterijo in jo bo posledično treba prej znova postaviti na polnilni podstavek oziroma vtakniti kabel vanjo. Prav tako se o procesorju malokdo sprašuje, pomemben je predvsem v korelaciji z avtonomijo med polnjenji, saj se pri tem vidi njegova energijska učinkovitost. Neodzivnega delovanja pri urah uveljavljenih znamk že dolgo nismo srečali.
Kaj je kaj?
Pri Applu so v osnovi v prodaji trije modeli. Osrednja ura, trenutno je to serija 9, cenovno ugodnejša, po tehnološki strani starejša in funkcionalno nekoliko okrnjena (ne nudi denimo vedno vključenega zaslona) SE ter avanturistom inpotapljačem namenjena ultra (druge generacije). To zaradi daljšega, tudi do tridnevnega trajanja baterije izbere marsikdo, ki bi sicer glede na svoje siceršnje zahteve kupil navadno, skoraj pol cenejšo.
Garminova ponudba obsega preveč ur, da bi lahko vse omenjali, kot glavne štiri družine pa bi omenili forerunner, venu, fenix in epix. Prva je v osnovi namenjena tekačem, a primerna še za marsikoga, kdor pa želi funkcionalno skoraj enako, vendar nekoliko bolj šik uro, naj izbere eno izmed venu (ta hip je priljubljena tretja generacija z večjim zaslonom pri enaki velikosti ohišja, novejšimi tipali za meritve in daljšo avtonomijo). Med modeli forerunner bo večini verjetno zadoščal novi 165, ki pa je precej majhna ura. Večja in tudi z dodatnimi zmožnostmi, vendar skoraj dvakrat dražja 265 je naslednja logična izbira. Ure fenix omogočajo skoraj vse meritve, ki si jih lahko zamislite, in dodatno trpežnost ter dolgo trajanje baterije, epix pa je v osnovi fenix z zaslonom OLED namesto reflektivnim.
Suunto je pred kratkimi predstavil model race, prvega z OLED, ki tekmuje z linijo fenix, vendar s precej bolj agresivno ceno, zaradi česar je ne smemo spregledati. Podobno po novem Polar z grit X2 pro, ki je cenovno na ravni Garmina.
Vnovičen razmah doživlja Googlova platforma Wear OS, potem ko je pred nekaj leti že kazalo, da ji grozi popoln zaton. Toda najprej jo je posvojil Samsung za svoje ure galaxy watch, ki so zdaj pri šesti generaciji, pri čemer so modelu classic vrnili vrtljivo luneto okrog zaslona za pomikanje po sistemu. Cenejši model tega nima. Tem uram je težko kaj pomembnega očitati, razen neizvirnega oblikovanja, povprečnega trajanja baterije in nekoliko previsokih cen. Xiaomi ima podobna in precej cenejša modela watch 2 in watch 2 pro, pri čemer drugi za navigacijo po sistemu ponuja vrtljivo krono (stransko tipko), prvi pa ne, in ima konkretnejše ohišje.
Huaweieve ure se delijo na liniji watch in watch GT. Za večino je ustrezna izbira eden od modelov GT, ki ponujajo bolj ali manj vse, z izjemo brezstičnega plačevanja. Višja linija (četudi morda ime na to ne nakazuje) ima le še možnost poganjanja bolj kompleksnih aplikacij, ki pa jih je malo, in povezovanja v mobilna omrežja.
