Tujina

Lažni novinarji in zgodbe ter vse bolj spretne dezinformacijske kampanje

New York/Berlin, 02. 04. 2024 13.59 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Medtem ko se zahodna podpora Ukrajini v odločevalskih centrih in v javnem mnenju po neuspehih na bojišču krha, v Nemčiji ugotavljajo, da so "ruske dezinformacijske kampanje za spodkopavanje podpore Ukrajini v Evropi močno narasle v obsegu, spretnostih in prikritosti." Pri tem omenjajo tudi zasebne pogovore in izkrivljanje mnenj na podlagi tudi resničnih informacij. Resnica je tako ali tako prva žrtev vojne, pravi stari rek. To dokazuje tudi zgodba o domnevni vili Volodimirja Zelenskega in umoru neobstoječega raziskovalnega novinarja, o čemer piše The New York Times.

Dezinformacije
Dezinformacije FOTO: Shutterstock

Ralf Beste, vodja oddelka za kulturo in komunikacije na nemškem zunanjem ministrstvu, je za The Financial Times povedal, da je vse kompleksnejšo grožnjo Rusije treba jemati resno. "Na splošno je zaznati povečanje prefinjenosti glede na to, kar smo videli prej." Rusija je pri svojem delovanju bolj subtilna in avtomatizira bolj verodostojna sporočila z namenom, da bi bili njeni napadi učinkovitejši in bi bilo proti njim težje delovati, trdi Beste. "Verjetno se marsikaj dogaja, česar sploh ne moremo videti."

Beste vidi nevarnost v naraščanju zasebnih pogovorov, ki potekajo prek različnih kanalov, kot sta Telegram in WhatsApp. "Zelo težko je razumeti, kaj se tam dogaja. Ne gre samo za informacije, ki so preverljivo resnične ali napačne. Je več kot to. Gre za izkrivljanje mnenj. Poskušajo nagniti tehtnico razprave. Ali prepričati ljudi, da je okvir razprave drugačen od tistega, kar je v resnici." Uporabljene tehnike so bolj podobne "dregljanju" (nudging), pravi nemški uradnik. Gre za koncept vedenjske znanosti o uporabi majhnih socialnih in informacijskih iztočnic, s katerimi dosežejo subtilno spremembo mnenja, piše The Financial Times.

"V teh kampanjah vzamejo elemente resničnosti in jih nato izkrivljajo, da ustvarijo drugačen vtis." Takšne kampanje je težko ovreči, saj so njihovi osnovni elementi pogosto osnovani na nekaterih dejstvih, opozarjanje na netočnosti pa je lahko kontraproduktivno in pridoda h kredibilnosti trditev, še piše časnik. Gre torej za hibridno obliko informacijskih in dezinformacijskih kampanj. 

Umorjeni novinar, ki ga ni, o vili, ki je Zelenski ni kupil

Pred meseci je najprej po Telegram kanalih, nato pa še v nekaterih večjih, tudi ruskih publikacijah, zaokrožila zgodba o raziskovalnem novinarju po imenu Mohamed al-Alawi. Ta je trdil, da se je dokopal do dokumentov, ki dokazujejo, da je tašča ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v egiptovskem letovišču El Gouna kupila veliko vilo v bližini posestva hollywoodske igralke Angeline Jolie. Zgodba je romala prek Egipta do Nigerije pa vse do Rusije, kjer naj bi bila po ugotovitvah preiskovalcev tudi zasnovana. 

Zgodba je nato za nekaj časa potihnila, nato pa znova priplavala na površje, ko naj bi pripadniki ukrajinske tajne službe, v Hurghadi do smrti pretepli omenjenega al-Alawija. Te trditve so, kot piše NYT, dale "novo življenje stari laži". Neglede na resničnost je zgodba dosegla milijone spletnih uporabnikov, omenjena je bila celo v razpravi v ameriškem kongresu. Saga o vili prikazuje "dolgotrajno in natančno zgrajeno pripoved, zasnovano na spletu okoli izmišljenega lika in okrašeno z na videz realističnimi podrobnostmi in zapletom, vrednim Netflixa," piše časnik.

Videoposnetek, ki ga je objavil domnevni preiskovalni novinar al-Alawi se je prvič pojavil 20. avgusta na novo ustvarjenem YouTubovem računu, ki prej ni imel nobene dejavnosti in skoraj nobenega sledilca, poroča Institute of Strategic Dialogue, globalna neprofitna raziskovalna organizacija v Londonu. Moški se je pojavil v slabo osvetljeni sobi in bral z zaslona svojega računalnika. Videti je bil kot resnična oseba, vendar njegove dejanske identitete ni bilo mogoče preveriti, piše NYT. Zdi se, da nihče z imenom Mohamed al-Alawi pred tem ni ustvaril predhodnih člankov ali videoposnetkov. Po podatkih podjetja ActiveFence, ki se ukvarja z internetno varnostjo, lik al-Alawija nima nobene spletne delovne zgodovine, niti mreže prijateljev ali socialnih povezav na spletu.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Na posnetku, ki ga je sicer kasneje YouTube blokiral, so se pojavili tudi domnevni dokumenti kupoprodajne pogodbe in same vile v letovišču, ki je v lasti podjetja Orascom Development. To naj bi dajalo zgodbi privid pristnosti. Navedbe v videu je nato povzela nigerijska novičarska hiša Punchu. Avtor članka Arthur Nkono naj bi bil prav tako brez predhodne delovne zgodovine, njegov sogovornik politolog Abdrulrahman Alabassy takisto. Medijska hiša Punchu je nato objavo članka odstranila.

Dan kasneje se je trditev prvič pojavila na omrežju X v francoščini in romunščini ter v angleščini na treh različnih forumih Reddit. Osem dni po tem, ko se je videoposnetek pojavil, so ruske državne televizijske mreže, kot so Channel One, Rossiya 24 in RT (v arabščini in nemščini), o njem poročale kot o velikem razkritju, ki ga je "odkril priznani egiptovski preiskovalni novinar", poroča NYT.

Zdelo se je, da se je zgodba tam ustavila. Naguib Sawiris, potomec egipčanske družine, ki je imela v lasti gradnjo v letovišču, je v odgovoru na X kratko zanikal prodajo. O Mohamedu al-Alawiju, do konca decembra ni bilo nič več slišati. Takrat sta se na YouTubovem kanalu z naslovom "Egypt News" pojavila dva nova videoposnetka, ki sta trdila, da je mrtev. Kot piše ameriški časnik, je bil kanal ustvarjen dan prej. En video je pokazal moškega, identificiranega kot Alawijevega brata Ahmeda, kako odgovarja na vprašanja drugega moškega. Policija naj bi mu je povedala, da sumi, da so njegovega brata do smrti preteple "ukrajinske posebne enote, ki so delovale v imenu predsednika Zelenskega ali drugega visokega uradnika."

Nova epizoda se je razširila tako kot prvi video. Dan kasneje se je članek o smrti pojavil na neznani spletni strani, ustvarjeni lani, imenovani El Mostaqbal, ime, ki je podobno, a ni povezano z dejansko novinarsko organizacijo v Libanonu. "Novinar, ki je objavil, da je tašča Zelenskega kupila luksuzno vilo, je umrl v skrivnostnih okoliščinah," se je glasil naslov. 

Vila, ki naj bi jo kupila tašča Volodimirja Zelenskega
Vila, ki naj bi jo kupila tašča Volodimirja Zelenskega FOTO: Telegram

Egiptovsko ministrstvo za notranje zadeve dejalo, da ni nobenih poročil ali dokazov, da bi bil kdor koli, ki je podoben moškemu na videu, "poškodovan". V izjavi je še zapisano, da nepremičnina sama ni bila prodana. Kljub temu so si po podatkih Inštituta za strateški dialog objave o domnevnem umoru dosegle milijonske oglede.

"Nikoli prej niso (v narativ) vrnili lika," je dejal Darren Linvill, profesor in direktor Središča za medijsko forenziko na univerzi Clemson, ki sicer preiskuje dezinformacije. Linvill je postopek opisal kot obliko "pranja pripovedi" – premikanja lažnih trditev iz neznanih ali nekredibilnih virov k legitimnim.

Rita Katz, direktorica SITE Intelligence Group, ki sledi ekstremističnim dejavnostim na spletu, je povedala, da nato 'farme trolov' povečajo doseg tovrstnih novic in "zamažejo diskurz". 

Inštitut za strateški dialog je preučil tudi tri druge kompleksne naracije med vojno Ukrajini. Pri eni gre za francoskega novinarja, ki je trdil, da je sin Georgea Sorosa v Ukrajini kupil zemljišče, na katerem bi nato zrasla deponija s strupenimi odpadki. Pri drugi naj bi neimenovani zdravnik v Afriki trdil, da ameriška zdravstvena dobrodelna organizacija Global Surgical and Medical Support Group zbira organe ranjenih ukrajinskih vojakov in jih prodaja Natu. Pri tretji zgodbi gre za domnevnega novinarja Shahzada Nasirja, ki se je na profilu X predstavljal kot član uredništva pri Emirates 24/7, novičarski hiši v angleškem jeziku v Dubaju, čeprav na spletni strani ni naveden kot njen novinar. Novembra je trdil, da so prijatelji Zelenskega kupili dve jahti Lucky Me in My Legacy za več kot 70 milijonov evrov. Njegovi dokazi, tako kot dokazi Mohameda al-Alavija, vključujejo fotografije plovil in domnevnih kupoprodajnih pogodb. BBC je nato decembra poročal, da jahte v resnici niso bile prodane. Vseeno pa je zgodba močno zaokrožila na spletu.

Vojna v Ukrajini je ob razvoju visokotehnološkega orožja prinesla "napredek" tudi v razpečevanju propagande in dezinformacij vseh vpletenih strani. Gre namreč tudi za boj na informacijski fronti, kjer si tako Ukrajina (in zahod), kot Rusija prizadevata za prevzem osrednjega narativa.