Praktična, vzdržljiva, popularna med različnimi sloji ljudi, ustrezala je tako kmetu kot meščanu, tako ženskam kot moškim, skratka izdelana je bila za najširši krog uporabnikov. Tako danes znamenito katrco z uradnim imenom renault 4 ali R-4 opiše Matej Rifelj, kustos Dolenjskega muzeja in avtor razstave 50 let novomeške katrce, ki so jo včeraj odprli v prenovljenih prostorih muzejske zbirke IMV v Drgančevju v Novem mestu. Razstava bo na ogled do marca 2025.
»Katrca je globoko zakoreninjena v zavesti Slovencev. Skoraj ne najdemo družine, ki ne bi imela v lasti katrce, veliko ljudi nanjo vežejo tudi čustveni spomini,« pravi Rifelj. Ker so bili na katrco vezani tudi mnogi slovenski in jugoslovanski dobavitelji, je bila še toliko bolj pomembna za industrijski razvoj. Katrca je danes že starodobnik. V Novem mestu so jo začeli izdelovati februarja 1973, zadnja pa je s proizvodne linije zapeljala 22. decembra 1992. V slabih 20 letih so v Novem mestu proizvedli 575.824 katrc, vseh katrc na svetu pa je bilo izdelanih več kot 8,1 milijona. Iz novomeške tovarne je prišla tudi zadnja serijsko proizvedena katrca na svetu, ki je prav tako na ogled v muzeju v Drgančevju.
Začeli z dvanajstimi na dan
Začetno proizvodnjo dvanajstih katrc na dan so kmalu več kot podvojili, s proizvodnjo pa je seveda rasla tudi tovarna. Sprva so R-4 izdelovali zgolj za jugoslovanski trg, leta 1979 pa so začeli izvažati katrce na francoski trg in izdelovati tudi novi model R-4 GTL. »Začetek izvoza katrc na zahteven zahodni trg priča o zaupanju Renaulta Novomeščanom, predvsem pa o kakovosti dela,« dodaja Rifelj. Izvoz je že leta 1981 prehitel prodajo na domačem trgu, to razmerje pa se je ohranilo do konca proizvodnje.
Med raziskovanjem zgodovine katrce je Rifelj spoznal tudi nekaj širšemu krogu uporabnikov manj znanih dejstev. »Zelo malo je manjkalo, da bi Slovenci tudi prispevali k preoblikovanju dizajna katrce,« pravi. Francozi so namreč leta 1986 prišli na idejo, da bi katrco oblikovno spremenili, imela bi drugačno masko, odbijače, kolesne pokrove, skratka podaljšali bi ji življenjsko dobo za nekaj let. »Na žalost do realizacije ni prišlo, ker so se Francozi že takrat zavedali, da se bliža konec proizvodnje katrce, in so ocenili, da bi ta sprememba pomenila previsoke stroške.« Prav tako manj znano dejstvo je, da so v Novem mestu leta 1987 izdelali tudi reli različico katrce. Izdelali so šest edinih takih primerkov na svetu. Z njimi so nato tekmovali na jugoslovanskem reli prvenstvu.
Lokalnega ali vendarle državnega pomena?
Katrca je v 31 letih svoje proizvodnje v svetu (začeli so jo izdelovati leta 1961 v Franciji) prepričala milijone, tudi veliko znanih. Med drugim sedanjega papeža Frančiška, ki jo menda še vedno uporablja za vožnjo po Vatikanu. Na razstavi se je Rifelj dotaknil tudi prihodnosti, Renault namreč načrtuje novo, sodobno katrco, ki ne spominja prav dosti na svojo legendarno predhodnico, imata le nekaj oblikovnih podobnosti.
Ob začasni razstavi o katrci je na ogled tudi stalna muzejska zbirka osebnih vozil, kombijev, prikolic in avtodomov, ki so jih izdelovali v Novem mestu. Lastnik zbirke je Klub prijateljev IMV, ki jo je pred dobrim desetletjem tudi uredil. Kot pravi direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik, si muzej že nekaj let prizadeva za to, da bi zbirko priključili Dolenjskemu muzeju, za kar bi potrebovali pomoč ministrstva za kulturo. »Glede na bogastvo in pomen zbirke bi morali v njej prepoznati nacionalni pomen tehnične dediščine in ne zgolj lokalnega,« je prepričana Doklova.
