Zaganja se vetrni park v Srbiji, vanj vlagajo desetine milijonov tudi Slovenci

Na vzhodu Srbije bodo danes uradno zagnali vetrni park Krivača. Gre za eno prvih naložb slovenskega investicijskega sklada Alfi Green, ki je v projekt vložil okoli 82,5 milijona evrov. Enak znesek je pristavil koncern srbskega poslovneža Miodraga Kostića MK Group.

Skupna vrednost vetrne elektrarne je tako 165 milijonov evrov. Investicijo kreditira konzorcij štirih bank: avstrijske Erste Bank, Raiffeisen Bank, OeEB ter slovenska NLB. Gre za enega največjih projektov zelene energije v regiji.

Oskrba 75 tisoč gospodinjstev

Vetrnice so bile v občinah Golubac, Kučevo in Veliko Gradište postavljene že avgusta lani. Elektrarna je poskusno začela delovati novembra, ko je stekla tudi prodaja elektrike. Ta je po dolgoročni pogodbi sklenjena z energetsko družbo AXPO iz Švice.

Inštalirana moč vetrne elektrarne je 105,6 megavata. Dvaindvajset vetrnic bo predvidoma proizvedlo 310 gigavatnih ur zelene energije na leto. Proizvodnja na 56 kvadratnih kilometrih naj bi zadoščala za oskrbo približno 75 tisoč gospodinjstev.

Investitorji navajajo tudi, da bo vetrni park Krivača zmanjšal izpuste ogljikovega dioksida za 120.000 ton na leto.

Vetrnice so visoke 179 metrov, dolžina posamezne lopatice je 74 metrov. Turbine je dobavil nemški proizvajalec Nordex, transformatorsko postajo slovensko podjetje Kolektor Etra.

V projektu je bilo zgrajenih 30 kilometrov novih cest in 40 kilometrov daljnovodov.

Prihaja nov sklad

Vetrno elektrarno je leta 2021 začel graditi avstrijski projektni razvijalec Ivicom Holding s svojo hčerinsko družbo Ivicom Energy. Slednja je bila v četrtinski lasti slovenskega Petrola, ki pa je od projekta odstopil. V zgodbo je vstopil Alfi Renewables, ki upravlja zgoraj omenjen sklad Alfi Green in je postal polovični lastnik Ivicom Energy. Druga polovica družbe je v lasti ciprskega Lamium Trade, ki je del skupine MK Group. Slovensko-srbski dvojec je gradnjo nadaljeval.

Alfi Green vlaga v fotonapetostno in vetrno energijo. So del alternativnih investicijskih skladov Alfi, ki so sestavljeni iz petih naložbenih razredov in delujejo v skupini KF Finance. Slednji imajo v upravljanju pol milijarde evrov in 49 naložb. Pri Alfi Renewables so v naložbeni fazi. Trenutno imajo šest naložb, velikost specialnega sklada pa je 104 milijone evrov. Četrtina sredstev je že vloženih.

V sklad večino vložili Slovenci

Alfi Renewables med drugim vodijo nekdanji vodilni pri Petrolu – direktor naložbenega odbora sklada je Janez Grošelj, ki je v Petrolu vodil okolje in energetiko, odboru predseduje Tomaž Berločnik, ki je vodil upravo slovenskega naftnega trgovca. Član naložbenega odbora je še Rok Vodnik, prav tako član nekdanje uprave Petrola. Ostali člani odbora so Suvad Bajrić ter Matjaž Filipič in Bojan Kunovar, slednja sta ustanovitelja in vodji Alfi skladov.

“Alfi Green je zbral 104 milijone evrov, vanj so 80 odstotkov denarja vložili slovenski zasebni in institucionalni vlagatelji,” v sporočilu za javnost pojasnjuje Tomaž Berločnik. “Glede na potrebe in priložnosti v regiji, je hitreje od pričakovanega uspel pridobiti nove projekte, ki jih razvija. S tem smo zapolnili investicijski potencial, ki je okoli 300 megavatov inštalirane moči. Tako za prihodnje leto načrtujemo še večji sklad, ki bo dodatno naslovil tako prepotrebno vlaganje v zelene vire obnovljive energije.”

V Srbiji tudi sončne elektrarne

Slovenski sklad, ki investira v obnovljive vire energije, je sicer že ta mesec obelodanil novo sodelovanje z MK Group. Tudi v tem primeru gre za vlaganja v Srbiji, kjer bodo postavili dve sončni elektrarni na tleh s skupno močjo 16 megavatov.

Sončna elektrarna v Srbiji, katere pripravljalna dela so se začela maja, bo obsegala približno 16 hektarjev, na katerih bo stalo 26 tisoč solarnih panelov. Delovati naj bi začela letos. Za primerjavo: največja sončna elektrarna v Sloveniji leži ob Savi pri Brežicah. Paneli zavzemajo šest hektarov površin na desnem bregu reke, letna proizvodnja znaša šest megavatov.

A Kostičev koncern se pri tem ne ustavlja. V skupini napovedujejo, da bodo na področju zelene energije do leta 2026 investirali 900 milijonov evrov.

Projekti z vetrnicami naj bi na koncu imeli zmogljivost 800 megavatov, sončni 660 megavatov. Razvijajo jih sami ali s partnerji.

MK Group je do zdaj zgradil tri vetrne parke v Vojvodini.

Zanimanje za sončne elektrarne vlada tudi v Sloveniji. Lani so elektrodistribucijska podjetja prejela 48 tisoč vlog za priklop sončne elektrarne, kar je 12-krat več kot leta 2019. Omrežje je najbolj obremenjeno v Ljubljani in Mariboru, na ravni države pa je bila leta 2023 zavrnjena vsaka četrta vloga.

Na gradbena dovoljenja za tri velike sončne elektrarne ob infrastrukturnih objektih čakajo tudi dva državna in en zasebni investitor. Skupno bodo pokrile 25 hektarjev površin.