Izrazi, kot so bumer, milenijec, generacija Z, so postali priljubljene oznake različnih starostnih skupin oziroma generacij, ki jih je učinkovito posvojila zlasti marketinška literatura. Veliko pozornosti jim namenjajo tudi mediji, ki generacije izpostavljajo kot pomemben družben pojav in s tem odpirajo javno razpravo ter celovitejšo empirično obravnavo tudi v znanosti.
Koncept generacij je široko uporabljeno analitsko orodje, ki pomaga razumeti, kako kulturne spremembe, družbeni dejavniki in megatrendi, ki jih določajo tehnološki razvoj, gospodarska gibanja, družbeni premiki ter prelomni dogodki, kot so vojne, podnebne krize, migracijski tokovi in pandemije, sooblikujejo razumevanje in pogled na svet, vrednotni sistem, vedenjske vzorce različnih starostnih skupin. Vsaka generacija ima sebi lastne karakteristike, po katerih se razlikuje od drugih. Pripadnike povezujejo zaznamujoči dogodki, okoliščine in doživetja v enakem časovnem obdobju. Oblikujejo jih družbeni in kulturni, politični in gospodarski dejavniki, razmere zgodovinskega obdobja ter spremembe, v katerih se razvijajo specifične identitete, pogledi, vrednote, kulturni vzorci, interesi, prakse in življenjski slogi.
Zgodovinskega spomina skoraj ni
Generacije so družben konstrukt, ki ne temelji na eksaktni znanosti ali delu uradne komisije, ki odloča, kako se bo imenovala posamezna generacija, kdaj se bo začela. Nasprotno, oznaka se razvija skozi razmeroma arbitraren proces, v katerem igrajo osrednjo vlogo prav mediji. V literaturi obstaja tudi vrsta nekonsistentnosti in nedoločenosti; največji izziv predstavlja identifikacija generacij, ki pomeni trajni generacijski odtis in ne zgolj procesa staranja oziroma odraščanja. Opredeljujejo jih konkretne družbenozgodovinske razmere, a je vloga konkretnega prostora in časa pogosto spregledana. Tako bi denimo v Sloveniji generacije lahko določili tudi drugače; če so namreč milenijci vstopali na trg dela v času recesije in jih zaznamujejo tranzicije, denimo razpad Jugoslavije in sistema, ima generacija Z o tem malo do nič zgodovinskega spomina.
Pametne naprave so samoumevne
Generacija Z je na trgu dela danes najmlajša generacija. Čeprav se jih pogosto enači z milenijci, generacijo Z zaznamuje vseprisotnost tehnologij, predvsem pametnih (Applovih) naprav in aplikacij, ki sprožijo globalne spremembe. Od drugih jo analitsko loči iphone; ta je v ZDA predstavljen leta 2007, ko so bili prvi predstavniki generacije Z stari deset let. Če je generacija X svoj prvi iphone spoznala v tridesetih letih, so za generacijo Z pametne naprave, wifi, širokopasovna povezava, stalna povezanost in povezljivost, družbena omrežja, pretočne vsebine samoumevni.
Izgorelost, časovna revščina in ekonomska negotovost jim niso tuje
Generacija Z kompleksne ideje dela, plačila in svobode razume drugače in vnaša novo dinamiko na trg dela; nekoč preference milenijcev spreminja v zahteve. Izziva samoumevnosti delovnih razmerij in razume delo kot socialno in čustveno aktivnost: pravično plačilo in vrednote delodajalca so pomembni elementi iskanja dela, zasebni čas ter usklajenost zasebnega in profesionalnega življenja vrednoti, instrumentalna vloga dela in varnost iz zaposlitve manj pomembna motivatorja. So najbolj mobilna generacija doslej, kot digitalni nomadi pričakujejo digitalizacijo in hibridnost. Drugače dojemajo tveganje, saj so se rodili in živijo v obdobju perpetualne finančne krize. Iz opazovanja so jim dobro znane izgorelost, časovna revščina, ekonomska negotovost.
Generacija Z vstopa v izobraževalni sistem in na trg dela v času pretresov in šokov. Ker je odraščala v obdobju usihanja kolektivne reprezentacije (skozi sindikate in študentske organizacije), posega po individualnih rešitvah za kolektivne probleme. Kot prva razume, da niso zgolj tehnologije same po sebi tiste, ki spreminjajo naravo dela in vlogo delavcev. V kontekstu platformnega kapitalizma, tehnologizacije, izgube moči delavstva je zato nujna prilagoditev organiziranih kolektivnih struktur novim generacijam.
Nujno je generacijo Z ustvarjalno vključiti v soustvarjanje družbe 5.0. Četrta in peta industrijska revolucija vzpostavljata nove modele poslovanja, dela in delovnih mest. Pametne države so že prilagodile izobraževalne in delovne sisteme, ki z rešitvami na osnovi novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij povečujejo dostopnost in fleksibilnost, ki hkrati omogočajo racionalnejšo izrabo virov ter upoštevajo raznolikost in potrebe po različnih načinih učenja in dela novih, globalno mobilnih generacij. Za razvoj, ki upošteva za generacijo Z pomembna načela vključujočnosti, pravičnosti, zelenosti in etičnosti, je zato ključna pametn(ejš)a družbena naložba v ljudi skozi njihov celoten življenjski cikel.
