Zakaj je sodni proces, v katerem vladajoča stranka toži posameznika zaradi besed, ki jih je izrekel javno, tako zelo drugačen od običajnih tožb? Zato, ker gre za jasno politiko ustrahovanja in finančnega ter duševnega izčrpavanja kritičnega posameznika.
Politika ustrahovanja s strateškimi tožbami proti javnemu delovanju (v angleščini kratica SLAPP – Strategic Law Suits against Public Participation) je v režimih, ki tendirajo k represiji in zatiranju drugačnih mnenj, znana strategija vladajočih struktur in jo Mednarodni PEN uvršča med ene najbolj nevarnih strategij omejevanja svobode govora. S takimi tožbami proti intelektualcem in novinarjem Slovenija drsi v družbo nedemokratičnih dežel.
Finančno in duševno izčrpavanje posameznika, v našem primeru uglednega profesorja in intelektualca ddr. Rudija Rizmana, je del metode. Ker je tožba vložena za visoko odškodnino, se mora posameznik najprej spopasti z visokimi stroški postopka in odvetnika. Ker je jasno, da bo zaradi obveznosti predsednika vlade in stranke SDS gospoda Janeza Janše sojenje prestavljano in bo trajalo leta, bo to stanje nedvomno predstavljalo tudi duševni pritisk na toženega.
Kdor si je ogledal ta televizijski intervju, ve, da je ddr. Rudi Rizman nastopil mirno in premišljeno ter da ni povedal ničesar, česar ne bi mediji že večkrat navajali, kar sodi tako rekoč v našo kolektivno vednost. Tožba stranke SDS je torej namenjena izključno ustrahovanju kritičnega intelektualca, kar je v pravnem smislu nevzdržno in etičnem smislu nesprejemljivo. Zato izražamo upanje, da bo ddr. Rudi Rizman oproščen. V nasprotnem primeru bo to še en dokaz o eroziji demokracije v Sloveniji, kar bi nedvomno negativno odmevalo v mednarodnem prostoru, še posebej v občutljivem obdobju, ko bo naša država predsedovala Evropski uniji.
Upravni odbor Slovenskega centra PEN