Franc Kangler, kandidat Liste Franca Kanglerja – Nove ljudska stranka Slovenije, je bil v času slovenskega osamosvajanja zaposlen v policiji kot kriminalist z aktivno vlogo v osamosvojitveni vojni. Za mariborskega župana je bil izvoljen v letih 2006 in 2010, s tem, da je moral svoj drugi mandat po uličnih protestih leta 2012, ki jih je sprožila postavitev radarjev na cestah, predčasno končati. Za župana je znova kandidiral leta 2014, ko ga je v drugem krogu premagal Andrej Fištravec, na zadnjih lokalnih volitvah leta 2018 pa je v drugem krogu moral priznati premoč aktualnemu mariborskemu županu Saši Arsenoviču. Deloval je tudi v državnem svetu, v tretji vladi Janeza Janše je bil državni sekretar na notranjem ministrstvu.

Kako ocenjujete urejenost prometne infrastrukture v mestu (cest, pločnikov, kolesarskih poti)?

V vseh MČ in KS ter centru mesta so cestni odseki, ki kličejo k obnovi. Pomembno je zavedanje, da ni tukaj samo osnovna cestna
infrastruktura, ampak tudi projekti umiritve prometa, ureditve dostopnih poti do javnih zavodov, vrtcev, šol, medgeneracijskih centrov, da je potrebno pomisliti tudi na gozdne ceste, preplastitve obstoječih cestnih odsekov, ki so dotrajani, presoje o enosmernih ureditvah in ureditvi pločnikov in klančin, ki omogočajo varno uporabo le-teh tudi za ljudi s posebnimi potrebami.

Se vam zdi, da je bilo to področje v zadnjih štirih letih zapostavljeno?

Ne bi dejal, da je bilo zapostavljeno, morda je bilo le neenakomerno obravnavano po celotnem območju občine Maribor, ki ni le center mesta, ampak se razprostira vse do Pohorja, Malečnika, se stika z Dravskim poljem, Slovenskimi goricami in Kozjakom. In tukaj je prometna infrastruktura zelo pereča problematika.

Kateri cestni odseki na območju Mestne občine Maribor so najbolj potrebni obnove?

Kar veliko je takšnih in to je vedno nedokončan projekt vsakega župana in vsakega mandata. In tukaj niso samo obnove, ampak skladne ureditve s celostno prometno ureditvijo (ceste, pločniki, klančine, krožišča, počivališča,…). V volilnem programu imam kar nekaj predlogov, ki jih je potrebno ustrezno umestiti v kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne investicijske elaborate in zanje iskati tako občinska, kakor nacionalna in druga sredstva.

Se vam zdi pomembno, da se center mesta in njegova periferija (mestne četrti in krajevne skupnosti) enakomerno razvijajo?

Vsekakor. A tudi naloge in karakteristike infrastrukture in drugih mrež so različne od mesta in mestnih četrti ter krajevnih skupnosti, zato je potrebno prisluhniti in vedeti, kaj katero območje potrebuje bolj, in usmeriti energijo v enakomerni razvoj.

V katere predele mesta je potrebno takoj vložiti dodatna sredstva?

Potrebna je enakomerna razporeditev sredstev, ki so na razpolago v občinskem proračunu na letni ravni. Izbrati prioritete in enakomerno
razporediti sredstva tudi po vseh dejavnostih in funkcijah proračuna Mestne občine Maribor.

Je dostop do zdravstvenih storitev zagotovljen vsem občanom v vseh predelih mestne občine?

Pokritost do zdravstvenih storitev je v določenih mestnih četrteh in krajevnih skupnostih nezadostna, izziv je že v samem centru mesta. Tudi z veliko fluktuacijo zdravnikov, ambulant izven mesta, prav tako veliko ljudi koristi storitve tudi v drugih občinah, kar je potrebno s skupnimi pogovori in ugotovitvami pregledati in zajeziti morebitne izpade ali temne lise, ki bi onemogočale varno in dostopno koriščenje osnovnih življenjskih storitev javne službe.

Je ambulant dovolj, kako je z njihovo urejenostjo? Kje primanjkuje ostalih storitev (zobozdravstvo, fizioterapija, lekarne, …)?

Morda vprašanje ni pravilno zastavljeno, morda je ambulant dovolj, pa moramo s skupnimi močmi pristopiti k njihovi večji učinkovitosti in dostopnosti za občane in na podlagi dejanskega stanja na terenu ugotoviti, kje so temne lise s pokritostjo z zobozdravstvenimi, fizioterapevtskimi in drugimi storitvami, sploh v času, ko nam že osebnih zdravnikov v mestu primanjkuje. Ker je bilo naše poslanstvo že v preteklosti skrb za sočloveka, verjamem, da bomo našli s strokovnimi službami in institucijami prave rešitve za boljše počutje in zdravje občank in občanov. S poudarkom tudi na preventivnih ukrepih za zdravje in dobro počutje občank in občanov.

Kaj boste kot morebitni župan/županja najprej naredili na področju komunalne infrastrukture?

Nujno je potrebno pristopiti k izgradnji kanalizacije v naselju Razvanje (severni krak), plinovoda med Vrbansko in Kamnico, vodovoda v aglomeracijah s kanalizacijo v Razvanju S, naselju pod Habakukom, prav gotovo, če kje, pa si na Kozjaku ne smemo privoščiti, da ne bi pričeli z gradnjo vodovodnega omrežja Kozjak.

Kje, če sploh, vidite največje težave pri vodooskrbi, kanalizaciji in ravnanju z odpadki?

Izziv, s katerim se bomo spopadali, tiči v dejstvu, da se namenska sredstva ne vračajo vedno v tisto komunalno infrastrukturo, s katero so bila sredstva pridobljena; najsi govorimo o kanalizaciji, plinovodih, vodovodih, ekološki taksi za odlaganje odpadkov itd. Potrebno je pristopiti k večjim in celovitim projektom, ki bodo omogočili, da pokrijemo predvsem z vodooskrbo območja, ki so v naši občini in tudi v letu 2022 nimajo javnega vodovodnega omrežja. Poznane so nam evropske direktive glede ureditve kanalizacijskih omrežij in ravnanjem z odpadki, pa vendar imamo v občini območja, ki nimajo urejenega nobenega od v vprašanju navedenih komunalnih vod in storitev.

Zeleni prehod: Kako si predstavljate energetsko oskrbo v Mestni občini Maribor do leta 2030?

S celovito in jasno vizijo, strategijo in vsemi vključenimi akterji, ki bodo le to omogočili, izvajali in udejanjali. Mestna občina Maribor je
lahko nosilec razvoja v spodbujanju in povezovanju ter koordinaciji in mora biti leta 2030 ZELENA OAZA v Evropi tudi z ustreznim in odgovornim zelenim prehodom.

Podpirate projekt večjih zadružnih sončnih elektrarn? Kaj boste storili na tem področju?

Kolikor je v moči lokalne skupnosti in mestne občine bomo podpirali vse prehode v zeleno energijo in zeleno mesto, v sodelovanju in z roko v roki z institucijami, ki skrbijo tako za javno kakor zasebno infrastrukturo s področja energije. Le s skupnimi močmi in s skupnimi projekti smo lahko uspešni.

Ali podpirate zaprtje prometa osebnih vozil na Lentu?

Obnova Lenta je potrebna, prav tako preusmeritev prometa, ki pa se mora izvajati postopno, s celovitim načrtom reševanja prometnih zamaškov v centru mesta in prihodom mesta iz vseh strani mestih četrti in krajevnih skupnosti. Samo zaprtje Lenta ni problematično, če vzporedno rešujemo celostno prometno strategijo, ki vključuje tudi izboljšave javnega potniškega prometa, P&R cone in druge pomembne strateške odločitve.

Katere večje razvojne projekte po vašem mnenju potrebuje Maribor?

Ustrezno upravljanje mesta temelji na povezovanju gospodarstva, univerze, zbornic, združenj, občine in lokalnih iniciativ. Ključno vprašanje je, kaj želimo in kam gremo. Na podlagi tega rešujemo večje razvojne projekte, ki morajo biti usmerjeni v reševanje infrastrukturnih izzivov, prometnih izzivov, ureditev javnega potniškega prometa, nadgradnjo varnih kolesarskih povezav v mestu, ureditev cestnih vozlišč v centru mesta, kakor tudi na podeželskem območju občine, rešitev problematike zahodne obvoznice, ureditev in sanacija obstoječih mostov in nadvozov v mestu. Rešiti izzive plinovodov, vodovodov in kanalizacijskih omrežij, ki nam bodo postopoma omogočili prehod v zeleno, nizkoogljično sodobno evropsko mesto.

Kako vidite vlogo mariborskega letališča pri razvoju?

Mariborsko letališče je pomembno za več panog gospodarskega razvoja širše regije in Slovenije, kot celote. Če ga ponovno vzpostavimo, se nam odpirajo nove priložnosti, ki prinašajo dolgoročne sinergijske učinke na razvoj regije kot celote – ne samo mesta Maribor.

Na kak način boste kot morebitni župan/županja komunicirali z občankami in občani? Bodo vrata zanje vedno odprta?

Kot sem že v preteklosti dokazal, živel in udejanjal, bom tudi v mojem novem mandatu na mestu župana Mestne občine Maribor zmeraj na voljo vsem občankam in občanom. Ne samo, da bodo odprta vrata pisarne, tudi telefon, elektronski predal in drugi mediji. Vsekakor pa vedno največ šteje pogovor na ulicah in stezah našega mesta. Komuniciranje je ključno. Brez komuniciranja prihaja do nesoglasij, interpretacij, napačnih informacij, ki ne prinašajo nič dobrega. Če dobro mislimo, dobro delamo ter se lahko vedno iskreno pogovarjamo in zato vrata morajo biti odprta, saj le tako odpiramo nova.

Mora biti strpnost ena izmed pomembnih osebnostnih lastnosti župana?

Strpnost, razumevanje, poslušanje in slišanje, potrpežljivost in pripadnost, so ključne vrline in osebnostne lastnosti človeka, ki želi
opravljati odgovorno funkcijo in poslanstvo, biti župan Mestne občine Maribor.