Inzko o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu: To je igra z ognjem

Je miren razhod v Bosni in Hercegovini sploh možen? "Ne!" je jasen Valentin Inzko, avstrijski diplomat slovenske narodnosti. V BiH je bil najprej kot avstrijski veleposlanik, od leta 2009 je tam visoki predstavnik mednarodne skupnosti. Ekipa oddaje Preverjeno ga je obiskala na njegovem domu v Avstriji. Brez dlake na jeziku je spregovoril o skrivnostnem non-paperju, korupciji v BiH in v upanju, ki se tej državi svetlika na obzorju. 

"Če bi mi kot Evropejci kot mednarodna skupnost zapustili samo eno stvar, eno in edino stvar, in sicer pravico, vladavino prava, potem bi lahko šli domov." S temi besedami opisuje svoje videnje bistva problema BiH. 

Korupcija v vseh porah življenja 

Zdravstvo, šolstvo, tožilstvo, sodstvo, policija. Ekipa Preverjenega je bila pred dobrima dvema letoma v Banjaluki. Zaradi smrti študenta in glasbenika Davida Dragičevića je šlo na cesto na tisoče ljudi. Prepričani so bili, da je bil ubit, ker je prišel na sled o povezanosti kriminalnega podzemlja z državnimi organi. Ljudem je bilo dovolj korupcije, dovolj nasilja.

A državo še vedno pretresajo novi in novi korupcijski škandali. "Zadnji trije tožilci so odstopili zaradi korupcije. Nek ustavni sodnik je po nesreči, ampak hvala bogu, poslal faks Dodiku. Ustavni sodnik – predstavljajte si ustavnega sodnika v Sloveniji, ki piše predsedniku Pahorju in pismo začne takole: Dragi šef ... Ustavni sodnik je pisal Dodiku pismo – dragi šefe ... Seveda je moral odstopiti. Ampak to je tista miselnost, da šef tega sodnika ni sodišče ali predsednik ustavnega sodišča, ampak predsednik ene stranke," pripoveduje Inzko. 

BiH je tudi država, v kateri zlahka prideš do izobrazbe na papirju. "Kadarkoli lahko kupiš ponarejene diplome. Če želite postati doktor kriminalistike, plačate 3.000 evrov in dva tedna pozneje lahko dobite diplomo. To je vse mogoče."

Da država ne funkcionira, se je izkazalo tudi v času koronavirusa, ko sprva ni bila sposobna zagotoviti dovolj cepiva na državnem nivoju. A da bi napredek v BiH prinesla zdajšnja politična elita, Inzko težko verjame. 

Milorad Dodik, veleizdajalec

Milorad Dodik, predsednik predsedstva BiH, voditelj bosanskih Srbov, je politik z nacionalistično retoriko, čeprav se ga Inzko spominja tudi kot drugačnega. "Mi smo bili pred 10, 15 leti še v dobrih odnosih. On je imel tudi svojega hišnega svetnika, Sv. Jurija, Đurđev dan, in sem kar nekajkrat bil pri njem doma. Zelo dobro je sodeloval z mednarodno skupnostjo. Rekel je, da je treba Karadžića ali Mladića prestaviti v Haag na sojenje. Kar nekajkrat je rekel, da se je v Srbiji zgodil genocid." 

A Dodik je pozneje retoriko zamenjal. Razlog – podoben kot pri vseh politikih, ki spoznajo, da je sovražna vsebina tista, ki prinaša politične točke. "Rekel mi je, da s tistimi govori, ki jih je prej imel – da je treba sodelovati, da je mednarodna skupnost en pozitivni faktor, da je ekonomija pomembna – da ljudje na to niso reagirali, da je bil aplavz zelo slab, reakcije so bile slabe. Ko je začel govoriti o srbskih vprašanjih, pa je kar naenkrat dobil ogromno aplavza in tudi zmago pri vseh volitvah. Drži se nasveta nekega svojega bivšega profesorja v Beogradu, ki mu je rekel, naj si vsako jutro, ko se zbudi, izmisli eno temo. In s tisto temo bo vladal ves dan, o tem se bo govorilo. In on to res mojstrsko obvlada, da ima vsak dan nekaj novega – enkrat je referendum, potem državnost, potem je odcepitev … Vsak dan si nekaj izmisli."

"Pošast, ki sovraži Srbe," je Dodik imenoval Inzka, ta pa v govoru pred varnostnim svetom Združenih narodov na začetku meseca o Dodiku kot o destruktivnem politiku, celo izdajalcu. "Predstavljajte si, če bi gospod Pahor ali katerikoli predsednik v Evropi, gospod Macron, rekel, da morajo Francijo razdeliti, naj Francija razpade. Točno to Dodik dela. Vsak dan ponavlja, da je to nemogoča država, da nima prihodnosti, da se hoče priključiti Srbiji! In če to dela predsednik ene države, je to pravzaprav veleizdaja."

O skrivnostnem non-paperju: Podpis bi bil povezan s krvjo 

Razgreto ozračje pa že pred tem zaradi skrivnostnega dokumenta non-paper, ki riše nove meje na Balkanu na etničnih osnovah, in ga je prvi objavil portal Necenzurirano. Nekateri ta neuradni dokument povezujejo s slovensko vlado, z Janezom Janšo. "Ta papir je krožil v Bruslju, nekateri pravijo, da so ga videli, a ga nimajo, drugi pravijo, da so iz časopisov izvedeli in nihče noče biti oče tega otroka."

A dokument s tako vsebino se ni pojavil prvič. Inzko pravi, da je imel podobnega v rokah že pred tremi leti. "Ta papir je v Trumpovi administraciji izdelal namestnik direktorja za Balkan pri CII Steven Meyer. On je prvi o tem govoril, da je treba meje menjati, da bi bila potem Bosna ena majhna državica, približno tako velika kot Kosovo. In govoril je tudi o mirni ločitvi."

Kot govori tudi zdajšnji non-paper. "Vprašanje pa je, kdo je to cirkuliral. Tega ne vem. Sumi se, da se je cirkulacija tega papirja začela v Beogradu ali v Budimpešti, eni govorijo v Ljubljani, drugi govorijo v Moskvi. Jaz tega res ne vem. Vem pa, da ta papir obstaja že iz leta 2018."

Sam kot visoki predstavnik pravi, da je striktno proti. "Nikoli ne bi podpisal česa takega, nikoli. Poleg tega bi to bilo povezano s krvjo."

A nacionalisti, politiki, kot je Dodik, se na to ne ozirajo. "Predvsem predsednik Dodik ponavlja, da je treba menjati Kosovo za Republiko Srbsko. Se pravi, Srbija bi izgubila Kosovo, pridobila bi pa Republiko Srbsko. To seveda niti po kilometrih ne ustreza, ker Kosovo ima 10.000 kvadratnih kilometrov, Republika Srbska pa je večja kot Slovenija, ima 24.000 kvadratnih kilometrov. Vendar to so nepotrebne kalkulacije in to se ne sme zgoditi. Ne sme."

Kot poudarja Inzko, bi to pomenilo, da je Radovan Karadžić zmagal s svojim genocidom, da se genocid splača, poleg tega pa so tudi praktična vprašanja – potem bi bila Srebrenica v tujini. "Ampak zame je tudi eno vprašanje humanizma, človečnosti, mislim, da bi to bil poraz za človečnost, da mi ne moremo skupaj živeti kot ljudje. In še eno konkretno vprašanje – kako bi pa potem razdelili Mostar? Tam je polovica muslimanov, Bošnjakov, polovica so Hrvati, katoliki. Kako bi, recimo, razdelili Travnik, ki je v srcu Bosne in Hercegovine, kjer imate tudi situacijo 50-50?"

Upanje za BiH so novi politični obrazi 

Upanje za Bosno in Hercegovino pa vendarle obstaja. Dodik je namreč s srbsko Stranko neodvisnih socialdemokratov (SNSD) začel doživljati poraze. Prav tako bošnjaška Stranka demokratske akcije. Ljudem je dovolj korupcije, arogance oblastnikov in premalo gospodarskega razvoja. V ospredje prihajajo novi politiki, med katerimi so nova županja Sarajeva Benjamina Karić, novi župan Banjaluke Draško Stanivuković, novi župan Mostarja Mario Kordić.

Inzko zapušča mesto visokega predstavnika v BiH po dobrih 12 letih. Ponosen je, da za seboj pušča državno celovitost BIH, da je tako njemu kot EU uspelo preprečiti referendum, obžaluje pa, da ni izkoristil več pooblastil, ki bi jih lahko. "Lahko bi, recimo, sprejel oziroma podpisal zakon o prepovedi negacije genocida. Pri nas je seveda to holokavst, ampak jaz mislim, da bi en tak zakon več veljal, če bi ga domači parlament sklenil. Do zdaj so to poskusili, brezuspešno, zadnjih 11 let že dvakrat. Morda bodo to poskusili še tretjič."

Daytonski sporazum je za Bosno in Hercegovino prinesel mir, ne pa tudi sprave med ljudmi. Mednarodna skupnost in tudi Inzko, kar danes priznava, sta verjela, da se bo sprava zgodila sama, namesto da bi bolj odločno ukrepali. Zato pa odločnejše, konkretnejše in hitrejše poteze pričakuje danes od Evropske unije. Tudi sankcije. 

"Predstavljajte si, če politik iz BiH, tudi taki, ki imajo na primer hrvaško državljanstvo, ne bi smeli potovati v prostor EU. To bi bila huda moralna kazen. Drugačne sankcije so malo manj relevantne, recimo, da EU zamrzne račune nekega politika. Ampak bosanski politik ne bo imel računov v Ljubljani, on bo šel na Ciper, v Dubaj ali Moskvo. A te sankcije obstajajo. Obstaja tudi možnost, da se zamrznejo kontakti. Da ljudje, ki poveličujejo vojne zločince in ki ne izpolnjujejo norme EU, niso dobrodošli v Bruslju. Mislim, da bi to tudi učinkovalo."

S prihodom Joeja Bidna v Belo hišo Balkan postaja spet tema ameriške zunanje politike. To pa je, je prepričan Inzko, za to državo še eno upanje.