DL: Novosti na kmetiji Karlovček - Jabolka brez ostankov škropiv

25.4.2024 | 14:40

Prof. dr. Stanislav Tonjko in Nejc Rumpret z zabojem zdravih domačih jabolk s kmetije Karlovček ob zaključku projekta (Foto: L. M.)

Kmetija Karlovček uspešna v triletnem projektu Visokostorilna trajnostna pridelava jabolk – Jabolka na police brez ostankov škropiv – Na treh lokacijah 41 sort jabolk – Prodaja doma, po šolah, prek zadrug – Nov stroj za rezanje korenin – Pri potrošniku prebuditi zavest po lokalnem – Premalo samooskrbni

Sadjarsko-vinogradniška kmetija Karlovček z Vrha pri Šentjerneju, ki jo je od staršev Jožice in Andraža Rumpreta po končni diplomi iz vinogradništva in sadjarstva prevzel najstarejši sin Nejc Rumpret, je od nekdaj zelo napredna in sledi novostim na področju pridelave pa tudi opremljenosti z delovnimi stroji in s pripomočki. Tudi zato se hitro razvija in napreduje.

V zadnjih treh letih je bila kmetija Karlovček na pobudo prof. dr. Stanislava Tojnka s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru kot ena izmed osmih reprezentančnih sadjarskih kmetij v Sloveniji vključena v republiški projekt Visokostorilna pridelava jabolk, s katerim skušajo uvesti tehnologijo zaščite brez ostankov škropiv, kar je trend v Evropi.

»Gre za pridelavo jabolk brez ostankov kemikalij, podobno kot pri ekološki pridelavi, a to je nekakšna vmesna stopnja med to in integrirano pridelavo, ki je pri nas najbolj prisotna. Izvajali smo monitoring ter natančno spremljali prisotnost koristnih in škodljivih organizmov v sadovnjaku, glede na to pa določili uporabo klasičnih fitofarmacevtskih sredstev do poletja. Potem pa le še zgolj toliko, da niso puščali ostankov,« je na zaključnem srečanju projekta v Šentjerneju povedal Tojnko. Rezultati so vidni, še bolj pa bodo na dolgi rok, doda, in poudari, da moramo vse tri stopnje pridelave: integrirano, visokostorilno trajnostno in ekološko spraviti na realna tla, da bodo ekonomsko vzdržne.

S projektom so želeli tudi doseči, da bi vsaj po strokovni strani zaživel trikotnik med izobraževalnimi ustanovami, svetovalnimi službami in uporabniki. Ta povezava je šibka. V projekt je bil tako kot eden izmed štirih svetovalnih zavodov vključen Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, ker imajo tu specialiste za pečkarje za jablane.

UČINKI VIDNI

Z rezultati je zadovoljen tudi Nejc Rumpret, mladi prevzemnik okoli 80 hektarov velike sadjarsko-vinogradniške kmetije Karlovček, na kateri imajo največ trajnih nasadov: največ jabolk, sledijo hruška, breskev, namizno grozdje in češnja, in sicer na treh glavnih lokacijah: okrog njihove kmetije v Šentjerneju, v bližini samostana Pleterje in na Klevevžu.

Na kmetiji Karlovček gojijo 41 različnih sort jabolk (Foto: L. M.)

»V projekt smo se vključili, da se izpopolni naša sadjarska tehnologija, zlasti kar se tiče tehnoloških opravil v nasadih, od rezi – časa in načina rezi (strojni, ročni rez) – do zaščite. Prvo polovico leta smo škropili s pripravki, dovoljenimi v integrirani pridelavi, drugo polovico vegetacije, od konca junija, pa z ekološkimi pripravki. Tako smo podaljšali karenčno oz. varnostno dobo. Jabolka smo na koncu dali v analize in ugotovili zaželen učinek – ko gredo na polico, so dejansko brez ostanka škropiv in res zdrava,« pove Rumpret.

Za namen projekta so nabavili tudi stroj za rezanje korenin, ki v Sloveniji še ni zelo razširjen. »Dobro se je izkazal. Drevesu odrežeš korenine in mu tako po eni strani zmanjšaš bujnost, da se umiri, po drugi strani pa je to kot pri veji – tam požene nove poganjke, korenine se lepo obraščajo,« razloži dipl. ing. sadjarstva in vinogradništva ter doda, da radi obiskujejo kmetijske sejme, in če opazijo dobre novosti, se na kmetiji Karlovček zanje odločijo. Ničkolikokrat si nove stroje pridejo k njim nato pogledat drugi sadjarji.

41 SORT JABOLK

Prakso iz projekta želijo na kmetiji nadaljevati – seveda jo želi stroka izvajati tudi pri drugih slovenskih sadjarjih – in priložnosti bo na okoli 30 hektarih nasadih jabolk več kot dovolj. Nejc Rumpret pove, da imajo posajenih kar 41 različnih sort jabolk, največ klasike: zlati delišes, jonagold, ajdared, a tudi druge.

»Poznani smo po tem, da pri nas ljudje lahko res že konec julija dobijo nova jabolka, ki jih obiramo do 1. novembra. Ker imam toliko različnih sort, smo lahko zanimivi za potrošnika, kajti nekdo ima rad sladka jabolka, spet drugi bolj kisla. Obiramo jih v optimalnem času, tako da so takrat res okusna, zrela in privlačnega videza,« pripoveduje Nejc, a obenem spomni, da ta velik asortima zanje kot tehnologe seveda pomeni dodatno breme, saj vsaka sorta zahteva svoje posebnosti, od rezi, zemlje, zaščite … »Vse nove sorte sadimo tolerantne, to pomeni odporne na glavne bolezni v sadjarstvu, to so pepelovka in škrlup. Tako lahko manjkrat opravimo zaščito.«

KONKURIRAJO S KAKOVOSTJO

Prodaja njihovih jabolk je zelo razpršena. Kar se da, jih skušajo prodati doma in jeseni še na Klavevžu – po tem so na Dolenjskem zelo znani. Čez vse leto jih vozijo po dolenjskih šolah, počasi se širijo proti Posavju in Ljubljani. Prodajajo tudi prek kmetijskih zadrug, KZ Trebnje - Krka in KZ Litija, so tudi člani Evrosada.

Sadje slabše kakovosti že nekaj časa predelujejo v razne produkte: sokove, olja in kis, pa tudi jabolčni čips in jabolčnik. Novost od lani so liofolizirana jabolka. »Jabolka zamrznemo, nato pa jih posušimo in odstranimo vlago, da pridejo zelo puhasta in so zanimiva,« pove Nejc Rumpret.

Poudari, da ne morejo konkurirati cenejšim jabolkom iz tujine, saj je njihova pridelava absolutno dražja, »konkuriramo pa lahko z dobrim okusom in s kakovostjo, da se kupci radi vračajo. Pri slovenskem potrošniku je treba prebuditi zavest po lokalnem.«

BOLJ SAMOOSKRBNI

Andreja Brence (Foto: L. M.)

Da slovensko sadjarstvo potrebuje slovenskega kupca, je še kako jasno tudi svetovalki za sadjarstvo na KGZ Novo mesto Andreji Brence. Poudari, da imamo pri nas res visoke standarde pridelave in jih spoštujemo, tako da so slovenska jabolka res zelo kontrolirana in kakovostna. »Ljudje hočejo tudi vse bolj poznati pridelovalca, kar dobijo na kmetiji. Ustvari se zaupanje in to se je dobro videlo in razvilo v koronačasu. A še vedno se četrtina jabolk proda v veleprodajah,« pravi Brencetova.

Z jabolki bi bili lahko bolj samooskrbni, če ne bi imeli toliko naravnih ujm. Zdaj je v Sloveniji malo manj kot 2 tisoč hektarov nasadov jabolk, pred desetimi leti jih je bilo 3 tisoč. Zanimivo je, da se pridelava drugih sadnih vrst, kot so: maline, orehi in jagodičevje, povečuje.

»Vseh nasadov jabolk nimamo zaščitenih, ni namakanja in oroševanja. Podnebne spremembe prinašajo tudi kup bolezni in škodljivcev, ki jih prej nismo poznali,« pove Brencetova in poudari, da so za jablane pri nas težki časi, čeprav pridelava jabolk ostaja naša paradna sadjarska panoga.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj