V hladnejših mesecih je, predvsem zaradi raznih načinov kurjave, ogromno govora o onesnaženem zraku. O dejanskem stanju smo se zato pozanimali v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Omenili so, da so razlog za višjo onesnaženost zraka drugačne meteorološke razmere, poleg tega pa razna drobna kurišča, ki se v teh mesecih pridružijo ostalim virom onesnaževanja. V primeru toplotne inverzije se naše emisije kopičijo v prizemni plasti zraka in to ponavadi pomeni višje koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku.
Kakovost zraka je v Mariboru normalna
Poudarili so, da je kakovost zraka v našem mestu normalna in zaenkrat ne vpliva na zdravje prebivalcev. "Kakovost zraka v Mariboru in okolici je v skladu s predpisanimi mejnimi vrednostmi. Koncentracije delcev PM10, katere so bile v bile problematične do nekje leta 2016, sedaj pa ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Se pa v poletnem času pojavljajo težave z višjimi koncentracijami ozona, v zimskem času pa se izmerijo še višje koncentracije benzo(a)pirena v delcih PM10." Mejna letna vrednost za te delce torej že dlje časa ni bila presežena, se pa občasno seveda pojavljajo preseganja mejne dnevne vrednosti. O prekomerni onesnaženosti pa govorimo ko je število preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10 višje od 35 v koledarskem letu, kar se v Mariboru ni zgodilo že od leta 2016.
Kakovost zraka z delci PM10 ter tudi z PM2.5 se je iz leta v leto izboljševala nekje do leta 2020, rezultati za leta 2020-2023 pa kažejo da smo dosegli nek nivo koncentracij pod katerega se v trenutni situaciji ne bo možno premakniti.
Podobno velja še za večino ostalih onesnaževal (dušikovi oksidi, ozon, benzo(a)piren v delcih PM10, kovine v delcih PM10).
Zrak izven mesta je lahko enako onesnažen kot v centru
Najslabšo kakovost zraka imajo območja, kjer je veliko drobnih kurišč na lesno biomaso. "Z meritvami v okoliških občinah smo v preteklih letih pokazali da je lahko zrak zunaj mesta enako ali celo bolj onesnažen z delci PM10 v zimskem času. Razlog je seveda v več individualnih kurišč na lesno biomaso, ki v zimskem času lahko najbolj vplivajo na kakovost zraka, po drugi strani pa neobstoječe ali neizkoriščeno plinovodno omrežje. Žal pa je kakovost zraka v določenih območjih neznanka, saj se meritve ne izvajajo. Meritve so pa osnova za oceno stanja ter spremljanje stanja ob izvajanju ukrepov," so pri tem pojasnili.
Za manjše tveganje ob vdihovanju onesnaženega zraka je najbolje, da ljudje doma svojo ogrevalno napravo uporabljajo tako, da zmanjšajo emisije onesnaževal. Po drugi strani pa je priporočljivo, da spremljajo opozorila, izmerjene ravni ter napovedi v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka. "Ko so izmerjene koncentracije onesnaževal v zraku višje, prilagodimo svoje ravnanje (se ne rekreiramo, uporabljamo javni prevoz, ne kurimo v kaminu)," svetujejo strokovnjaki.
