V Varnostnem svetu ZN po iranskem napadu na Izrael pozivi k zadržanosti vseh strani na Bližnjem vzhodu

Predstavniki držav članic Varnostnega sveta ZN so na včerajšnjem izrednem zasedanju zaradi sobotnega iranskega napada na Izrael nizali pozive vsem vpletenim stranem k zadržanosti, spoštovanju mednarodnega prava in načela mirnega urejanja sporov. Slovenski predstavnik Samuel Žbogar je iranski napad ostro obsodil.

NEW YORK > "Iranski napad velikega obsega na Izrael ostro obsojamo. Odločno obžalujemo resno stopnjevanje krize tako, kot smo storili prejšnji teden v primeru napada na iranski konzulat. Ti dogodki grozijo s pospeševanjem spirale nasilja, ki se lahko razširi v spopad nepredvidljivega obsega," je dejal Žbogar.

Guterres: Niti regija niti svet si ne moreta privoščiti več vojne

Izredno zasedanje Varnostnega sveta je zahteval Izrael, generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je uvodoma ponovil odločno obsodbo resnega stopnjevanja krize z iranskim napadom na Izrael. Ob tem pa je spomnil, da je treba spoštovati načelo nedotakljivosti diplomatskih in konzularnih objektov ter osebja.

"Imamo skupno odgovornost, da si prizadevamo za mir," je dejal Guterres. "Niti regija niti svet si ne moreta privoščiti več vojne," je opozoril.

Iran je napad na Izrael utemeljil kot odgovor na uničenja svojega konzulata v Damasku 1. aprila, za kar Teheran obtožuje Izrael, ki pa odgovornosti za napad ni prevzel.

Guterres je ponovno izrazil "odločno obsodbo hudega stopnjevanja, ki ga predstavlja iranski napad na Izrael", in vse države članice spomnil, da Ustanovna listina ZN prepoveduje uporabo sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države.

"Prav tako je treba spoštovati načelo nedotakljivosti diplomatskih in konzularnih prostorov ter osebja," je dodal in spomnil na obsodbo izraelskega napada na iranski konzulat v Damasku 1. aprila.

Žbogar: Približujemo se robu prepada

Žbogar je v svojem nastopu med drugim dejal, da morajo vse strani priznati resnost položaja in nemudoma prekiniti sovražnosti, pri čemer je poudaril, da morajo enaki standardi veljati za vse. "Približujemo se robu prepada in nujno je, da so dejanja vseh vpletenih strani usmerjena proti dodatnemu stopnjevanju, ker lahko vsaka napačna ocena vodi do točke brez vrnitve," je dejal.

Države z vplivom je pozval, naj ta vpliv uporabijo in preprečijo najhujše, vse strani pa je pozval k dialogu in diplomaciji. "Vidimo velik vpliv obupnega položaja v Gazi na vso regijo in naša kolektivna odgovornost je, da takoj ukrepamo," je dejal Žbogar in dodal, da je prekinitev spopadov v Gazi najboljša pot za umirjanje napetosti.

V podobnem slogu so se vrstili govori predstavnikov drugih članic Varnostnega sveta ZN, z izjemo ruskega Vasilija Nebenzije, ki je zahodne države obtožil dvojnih standardov. Iranski napad je označil za pričakovano posledico pomanjkanja jasne obsodbe izraelskega napada na iranski konzulat v Damasku na zasedanju Varnostnega sveta ZN 2. aprila.

Predstavnik Alžirije je med drugim opozoril, da je temelj sedanje krize izraelska okupacija palestinskih ozemelj, predstavnika Francije in Velike Britanije sta napad najostreje obsodila skupaj s predstavnikom ZDA ter pozvala Iran naj neha z destabilizacijskimi dejavnostmi v regiji.

Namestnik ameriške veleposlanice Robert Wood je napovedal, da bodo s partnerji razpravljali o dodatnih sankcijah proti Iranu, vendar obenem zagotovil, da si ZDA ne želijo stopnjevanja krize. "Najboljši način, da se temu izognemo, je obsodba nepremišljenih dejanj Irana," je dejal.

Predstavnik Kitajske je opozoril na humanitarno krizo v Gazi, napad na konzulat v Siriji in pozval k zadržanosti ter izpolnjevanju določil resolucije nestalnih članic Varnostnega sveta ZN.

Povabljena tudi predstavnika Izraela in Irana

Na sejo sta bila povabljena tudi predstavnika Izraela in Irana.

Izraelski veleposlanik Gilad Erdan je ob napovedi povračilnih ukrepov med drugim dejal, da je "ajatolin režim" napadel Izrael s 170 droni, 120 balističnimi in 30 manevrirnimi raketami iz Irana, Libanona, Jemna in Sirije.

Iranski režim je primerjal z nacistično Nemčijo in pokazal videoposnetke sestreljevanja raket nad mošejo Al Aksa v Jeruzalemu, da ponazori, kako Teheranu v boju za svetovno šiitsko hegemonijo ni mar za muslimanske svete kraje. Ob pozivu k ostrim ukrepom je pozval vse, naj pomislijo, kaj bi se zgodilo, če bi Iran izvedel napad z jedrskim orožjem.

Iranski veleposlanik Said Iravani je dejal, da je bil napad, ki je sedaj končan, odgovor na napad na konzulat v Siriji in v skladu z 51. členom ustanovne listine ZN, ki govori o pravici držav do samoobrambe. Napad je označil za proporcionalen in previden, da ne povzroči civilne škode. Podobno kot predstavnik Rusije je tudi on kritiziral ZDA, Veliko Britanijo in Francijo, ker niso obsodile napada na konzulat.

---