Idealen dom je tisti, v katerem se dobro počutiš. In jaz se v svojem domu počutim zelo dobro. Če bi ga ustvarjal še enkrat, bi marsikaj spremenil tako arhitekturno kot z vidika same uporabnosti, kljub temu pa so doseženi glavni cilji: imamo veliko prostora v pritličju in še več okoli hiše na pokošeni travi na robu vasi v prelepi Selški dolini.
Če bi imeli možnost – bi stanovanje opremili z umetninami svetovno priznanih umetnikov ali z izdelki domače obrti, slikami vaših otrok, ročno narejenimi izdelki lokalnih ustvarjalcev?
Na te stvari polagam premalo ali nič pozornosti, veliko več pa mi pomeni slika lokalnega umetnika ali drug izdelek, pridobljen s posebnim namenom ali od posebne osebe, predvsem otrok in vnukov.
Ali vaše trenutno delo/zaposlitev odraža tudi vašo izobrazbo ali ste se lotili povsem drugega področja? Če bi izbirali kariero danes, bi izbrali isto pot?
Že od srednje šole naprej se ukvarjam z lesarstvom, saj si že v osnovni šoli nisem znal predstavljati, da bi se ukvarjal s čim drugim. Po končani Fakulteti za lesarstvo me je poklicna pot sčasoma pripeljala v povsem komercialno smer in v trgovini bom verjetno vztrajal vse do upokojitve. Če bi izbiral kariero danes, pa bi skušal ostati bolj v primarnem lesarstvu, gozdarstvu in ekologiji.
Ste bolj urbani človek ali ljubitelj podeželja in narave? Kaj so plusi enega in drugega?
Sem velik ljubitelj narave in podeželja. Urbano okolje uporabljam in obiskujem samo zaradi službene dejavnosti. Vem, da se človek na vse navadi, vendar se ne znam videti v vlogi »blokarja«.
Znate razmejiti službo od zasebnosti? Kako preživljate svoj prosti čas?
V moji naravi in načinu dela ni mogoča ostra meja med službo in zasebnostjo in se niti ne trudim, da bi jo postavljal in upošteval. Delujem tam, kjer vidim, da sem trenutno potreben.
Kaj konkretno se vam zdi trenutno problem svetovnih razsežnosti?
Glavni globalni problem vidim v tem, da smo povsem zabredli v moralnem smislu. Iz varnega ozadja obsojamo vojne po svetu, obenem pa se dobro zavedamo, kolikšen delež prihodkov predstavlja oboroževanje v gospodarstvu in s tem odvisnost od njega. Še hujše pa je blefiranje o varovanju okolja in narave, pa vendarle ju vsaka generacija prepušča naslednji v še slabšem stanju, kot so jo dobili od svojih prednikov.
Kako bi ocenili odnose med moškimi in ženskami danes? Je delitev družbenih vlog še tradicionalna ali se je pod vplivom sodobnih razmislekov spremenila?
Nimam se za konservativca pri medsebojnih odnosih med moškimi in ženskami. In tudi nisem pristaš mnenja, da spada ženska domov za štedilnik, nikakor ne. Vendar mislim, da vsako umetno ločevanje ali enačenje moškega kot lovca in ženske kot nabiralke ne pelje v pravo smer, gotovo pa v prihodnji propad človeštva. Če smo moški dobri v nečem, so ženske še boljše v nečem drugem, seveda pa so najboljše kombinacije, ki niso idealne, ampak realne in v veliki meri funkcionirajo. Za vsako tako umetno miselnostjo združevanja in izenačevanja se nam bo narava kruto maščevala.
Se je odnos človeka do hišnih ljubljenčkov v zadnjih letih na splošno spremenil oziroma ali vam družbo dela kakšna živalska duša?
Strinjam se z ugotovitvijo, da sta se vloga in odnos do domačih živali popolnoma spremenila. Včasih smo imeli živali zato, ker smo jih potrebovali za delo, hrano, lov, varovanje, lovljenje miši. Danes so živali, predvsem pa psi, v veliki meri izgubili prvotno nalogo, pa jih imamo veliko več kot nekdaj. Stvar potrebe, prestiža, mode, kdo bi vedel.
Ker živimo na vasi, si lahko privoščimo tudi živali: kokoši, kunce, mačke in tudi psa seveda. Vse živali imamo zelo radi in smo nanje zelo navezani. Kljub temu pa jih ne uvrščamo med družinske člane. Člani naši družine smo žena, otroci in jaz. Živali pa so naši prijazni sostanovalci.
