Resolucija ZN glede dneva spomina na genocid v Srebrenici buri duhove

Predlog resolucije, ki določa mednarodni dan spomina na genocid Bošnjakov v Srebrenici, je bil v sredo v Združenih narodih uradno vložen v proceduro. Resolucija, pri kateri sodeluje tudi Slovenija, je v preteklih tednih že sprožila burne odzive v Srbiji, v sredo pa je poskrbela tudi za napetosti na posvetovanjih v New Yorku.

NEW YORK > Nemčija in Ruanda sta ob sodelovanju nekaterih drugih držav, vključno s Slovenijo, pripravili predlog resolucije za razglasitev 11. julija kot mednarodnega dneva spomina na genocid Bošnjakov v Srebrenici leta 1995, ki obsoja zanikanje genocida in čaščenje obsojencev za vojne zločine.

Resolucija, ki bo predvidoma v Generalni skupščini ZN potrjena 2. maja, je v sredo na neformalnih posvetovanjih poskrbela za napetosti med državami.

Diplomatski viri poročajo, da je prišlo do izmenjave ostrih besed. Na eni strani so bile Srbija, Rusija, Kitajska, Nikaragva, Venezuela in podobne, ki so se izrekle proti resoluciji, na drugi pa predvsem zahodne države, ki so vztrajale pri predlogu.

Ta posvetovanja ob vložitvi predloga, ki sta se jih udeležila tudi člana predsedstva BiH Denis Bećirović in Željko Komšić, niso ustavile predloga, ki predvideva prvo obeleževanje dneva spomina julija naslednje leto. Posvetovanja med 17 državami se bodo po diplomatskih virih nadaljevala tudi danes.

Pri resoluciji gre predvsem za to, da se odpravi razlikovanje med uradnim priznavanjem genocida v Ruandi in tistega v Srebrenici, ki sta ga kot takega doslej že potrdili sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) in Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).

Predlog resolucije tako sledi vzorcu resolucije, ki je bila v Generalni skupščini ZN sprejeta zaradi pokola Tutsijev v Ruandi leta 1994.

Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića je leta 1995 na območju Srebrenice, ki je bilo pod zaščito ZN, v desetih dneh pobila 8732 muslimanskih moških in fantov.

Predlog resolucije, ki takšna dejanja obsoja, so poleg Slovenije kot so-pokroviteljice podprle še Albanija, Čile, Bosna in Hercegovina, Finska, Francija, Irska, Italija, Jordanija, Lihtenštajn, Malezija, Nizozemska, Nova Zelandija, Turčija in ZDA.

Srbska misija pri ZN prepričuje vse ostale, naj glasujejo proti, na pomoč pri lobiranju pa so ji po besedah diplomatskih virov poslali celo nekdanjega predsednika Generalne skupščine ZN ter bivšega zunanjega ministra Vuka Jeremića. Ta je sicer nasprotnik aktualne vlade v Beogradu, a bo priskočil na pomoč zaradi nacionalnega interesa.

Konec tedna pride v New York še predsednik Srbije Aleksandar Vučić, ki bo lobiral proti resoluciji in se v torek udeležil rednega zasedanja Varnostnega sveta ZN o Kosovu.

Vučić je napovedal, da bo Srbija kandidirala za Varnostni svet ZN za obdobje 2025-26, kjer sta iz vzhodnoevropske skupine ZN doslej kandidaturo napovedali Latvija in Črna Gora. "Dobili bomo trikrat več glasov kot obe članici zveze Nato skupaj," je dejal po poročanju srbske tiskovne agencije Beta.

Pred tem je že marca dejal, da nameravajo zahodne sile z resolucijo ukiniti Republiko Srbsko in od nje zahtevati vojno odškodnino. Zagrozil je, da bo v primeru potrditve resolucije Srbija potem vložila predloge za resolucije o zgodovinskih zločinih nad Srbi v Kragujevcu, Kraljevu, Jajincih in Jasenovcu in to počela vsako leto do potrditve.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki zanika genocid v Srebrenici, je med svojim zadnjim obiskom v Beogradu opozarjal, da Bosna in Hercegovina te resolucije ne bo preživela in napovedal ukrepe za odcepitev.

Diplomatski viri zagotavljajo, da predlog resolucije nikjer ne obtožuje Srbov kot naroda, ampak samo tiste posameznike, ki so odgovorni za pokol oziroma genocid v Srebrenici.

---