Recenzija knjige V sibirskih gozdovih: Nikoli se ne počutiš tako živega, kot ko si mrtev za svet

Leta 2010 se je francoskemu pisatelju in potopiscu Sylvainu Tessonu izpolnila dolgoletna želja: da bi pred svojim štiridesetim letom v večmesečni osami bival sredi gozdov, kot nekdanji puščavniki. Tako se je za obdobje šestih mesecev, od 10. februarja do 28. julija, nastanil na robu Bajkalskega jezera, v koči na območju naravnega rezervata Bajkal-Lena, kjer se zimske temperature gibljejo okrog –30 stopinj in kjer poleti za rododendroni oprezajo medvedi, najbližja vas pa je oddaljena komaj 120 kilometrov. Kot zapiše Tesson: »Raj.« Natančno določena prostorski in časovni okvir sta za delo V sibirskih gozdovih ključna. Zasnovano je namreč kot dnevnik, redni vnosi pa se prekinejo le enkrat, ko mora avtor iz birokratskih razlogov za devet dni v mesto.