Jumbo Visma se ponaša, da je drugo leto zapored zlomila slovenskega šampiona s svojim velikim načrtom. Lani v 11. etapi na Granon, letos v 17. etapi čez prelaz Loze. "Letos se je bil med mano in Tadejem neverjeten boj. Izreden podvig, da sem ga zlomil. K sreči sem postal zmagovalec."

Kakšen točno je bil načrt? "To morate vprašati športne direktorje ... Grisho Niermana ali Fransa Maassna," je na veliki novinarski konferenci za končne zmagovalce v soboto zvečer odvrnil Jonas Vingegaard, ki je sicer vse od Bilbaa poudarjal, da bodo odločale minute, ne sekunde, vendar taktičnih podrobnosti ni razkrival.

Po Joux Planu so mu rekli, da ni videti dobro

Za rumeno majico je ob vznožju Le Marksteina govoril Tadej Pogačar, ki pa ima drugačen pogled na ključni 16. in 17. etapo.

"Edini trenutek, ko so me zares poskušali zlomiti, je bil na Marie Blanque [v 5. etapi], saj je bil Jonas veliko boljši. Naslednji dan so me poskušali dokončno zlomiti, vendar sem nato zmagal," je Pogačar poudaril, da je ekipno moč Jumba Visme in njihovega kapetana najbolj občutil v Pirenejih, ko je na prvi gorski etapi izgubil 64 sekund, a drugi dan na Tourmaletu odbil napad in sam pridobil 28 sekund.

"Potem sem se zlomil sam, nihče drug me ni. Vse je bilo na meni, to sem bil jaz in moj slab občutek," je prepričan 24-letni Slovenec, ki je nato obrazložil, kako mu je začelo padati razpoloženje in mogoče res tudi zdravje. "Na splošno je bila ta Dirka po Franciji odlična za ekipo. Seveda smo prišli po zmago, a ljudje, ki so mi blizu, so že po Joux Planu, vsega dan po Grand Colombieru, rekli, da nisem videti dobro. Nisem opazil, da nisem bil več pravi jaz. Šel sem iz dneva v dan in se počutil vse slabše. Za prelaz Loze res nimam razlage, mislim, da vsakdo v svoji karieri doživi kaj takega. Proti koncu sem si opomogel, potem ko sem bil ves teden bled v obraz, sem spet dobil pravo barvo."

Rad ima velike izzive, ki se lahko spremenijo

Po veliki razliki na kronometru in izgubi skoraj šestih minut na kraljevski etapi dan pozneje se kolesarski svet sprašuje, ali se mora Pogačar tako kot Vingegaard posvetiti samo Dirki po Franciji in se odpovedati svojemu napadalnemu kolesarstvu ter lovu za slavo na spomenikih in drugih enodnevnih dirkah.

"V svoji karieri imam rad izzive. Letošnji velik izziv je bila zmaga na dirki Pariz–Nica in se čim bolje odrezati na spomenikih, kot sta Milano–Sanremo in Flandrija. Potem še oditi v Ardene in skušati zmagati na vseh treh dirkah. Zatem pa še na Dirko po Franciji. Včasih so izzivi res izzivi in jih je pretežko dokončati ali pa se zgodi kaj takega, kot je poškodba, zaradi katere je še težje. Do zdaj je bilo dobro leto in do konca me čaka še nekaj izzivov," je gorenjski volk razpredal o širokem naboru dirk, ki ga mikajo in veselijo. Odpeljal je skorajda sanjsko pomlad, kjer je osvojil najbolj priljubljeni kolesarski spomenik Flandrijo, nato pobral še Amstel in Valonsko puščico, nato pa na Liegeu padel in si zlomil zapestje.

90-odstotno prepričan, da se vrne na dirko vseh dirk

Po mnenju vodij ekipe UAE Emirates Maura Gianettija in Matxina Fernandeza je bilo to ključno, saj je izgubil sklop višinskih priprav. Predvsem pa ne Švicar ne Bask ne želita spreminjati kolesarske narave svojega kapetana, ki je zaradi raznovrstnosti in zabavnosti navsezadnje vodilni kolesar UCI-lestvice ter predvsem veliki zabavljač in magnet za navijače.

"Morda bomo prihodnje leto naredili kaj drugače, sprejeli drugačne izzive. Bomo videli, čeprav je o naslednjem letu še prezgodaj govoriti, vendar sem 90-odstotno prepričan, da se bom vrnil na Tour in ga poskušal znova dobiti. Če bo šlo prihodnje leto vse po načrtih, se bom poskušal vrniti na dirko vseh dirk in upam, da se bom vrnil močnejši in brez poškodb, da bom pripravljen na naslednjo bitko z Jonasom in Jumbom," je Pogačar bolj ali manj potrdil, da se prihodnje poletje znova preizkusi na veliki francoski pentlji.

Dirka po Italiji, čeprav je to njegova še iz otroštva ena najljubših dirk, bo morala še počakati na njegov krstni nastop. A prav Tour 2024 bo močno italijansko obarvan: prvič se bo začel v Italiji, natančneje v Firencah. Za nameček se dirka "La Grand Boucle" prvič ne bo končala v Parizu, temveč bo zaradi poletnih olimpijskih iger cilj v Nici, skorajda na Pogačarjevem drugem domačem dvorišču.

SP v Glasgowu? "Nič ne obljubim."

Kaj sledi zdaj? Evropska kolesarska zveza je objavila, da bo Pogačar čez teden dni vozil evropsko prvenstvo v gorski vožnji na čas, ki bo na italijanski strani prelaza Saint-Gotthard. Po odpovedih Primoža Rogliča in Mateja Mohoriča slovenske navijače zanima zlasti, kaj bo s svetovnim prvenstvom v Glasgowu, ki bo že čez dva tedna. "Če bi me vprašali pred dvema dnevoma, bi odvrnil zagotovo ne. Bomo videli, ko pridem domov in se malo sprostim ... kako se bom počutil. Vedno rad nastopam na prvenstvih, a letos je malo zapleteno, ker je SP tako hitro. Ne bom nič obljubil, a rad bi šel," je odgovoril Pogačar na vprašanje Kate Wagner.

Peti Grand Tour in pete stopničke

V Parizu bo četrtič zapored stopil na zmagovalni oder, skupaj z Dirko po Španiji 2019 bo kot prvi po Albertu Bindi stal na stopničkah svojih prvih petih Grand Tourov. Po skupnih zmagah v letih 2020 in 2021 bo zdaj drugič zapored skupno drugi. Še četrtič bo domov odnesel belo majico za najboljšega kolesarja do 25 let. Na peti tritedenski dirki v karieri je sicer namesto standardnih treh etap zdaj slavil "le" dvakrat, a skupno bil kar sedemkrat med najboljšo trojico dneva.

"Na koncu sem presrečen ob dveh etapnih zmagah, etapni zmagi in rumeni majici Adama Yatesa. S končnim drugim mestom in Yatesovim tretjim mestom ter seveda znova z belo majico. Čaka me še zadnji dan z belo majico, nisem več mlad fant. Dober Tour in dobra sezona. Ponosen, da sem po vzponih in padcih končal na takšen način," je s širokim nasmeškom zaključil Tadej Pogačar, ki bo še naprej sanjal, načrtoval in treniral za tretjo osvojitev končne rumene majice.