Spopadov med lovskimi letali v vojni, ki jo je Rusija začela 24. febuarja letos, z izjemo prvih nekaj dni ni bilo veliko. Rusko letalstvo je v prvih urah vojne sestrelilo več ukrajinskih lovcev, predvsem migov-29, nekaj pa jih je uničilo tudi na tleh. Toda kljub temu Rusija še danes, skoraj deset mesecev od začetka invazije, nima prevlade v zraku. Zasluga gre predvsem ukrajinski protiletalski obrambi, ki je letenje na domačem nebu naredila za zelo nevarno in tvegano za ruske zračne sile. Rusija se zato za napade v ukrajinskem zaledju zateka k uporabi vodenih raket in brezpilotnih letal. Drugače pa je na liniji spopadov med vojskama, kjer nebo parajo zvoki robustnih dvomotorcev z Natovo oznako Frogfoot (žabji krak).
Po dostopnih podatkih je pred začetkom vojne Rusija imela 245 operativnih su-25, Ukrajina pa 60. Obe letalstvi sta uporabljali več različnih serij letala, med njimi tudi protitankovsko različico su-25T in SU-25TM. Letala su-25, namenjena pretežno za napade na kopenske cilje, čeprav lahko nosijo tudi rakete zrak-zrak, so zelo dejavna predvsem na fronti v donbaških regijah Lugansk in Doneck, kjer jih uporabljajo za napade na položaje pehote, oklepnike in zaustavljanje sovražnikovih prebojev. Zaradi dejavnosti protiletalske obrambe letala, ki so jih Sovjeti zasnovali kot odgovor na ameriški A-10 Thunderbolt, letijo zelo nizko in uporabljajo toplotne vabe za obrambo pred protiletalskimi izstrelki. Vsi zaščitni ukrepi pa teh starejših in razmeroma počasnih letal seveda ne morejo obvarovati pred napadi s tal.
Kljub temu so letala su-25 pokazala izjemno trpežnost, saj je v javnost prišlo kar nekaj posnetkov močno poškodovanih letal, ki pa so jih piloti uspešno vrnili v letalske baze. Marca letos je tako enemu od ukrajinskih pilotov 299. taktične letalske brigade uspelo pristati z letalom v skoraj neprepoznavnem stanju.
Po doslej potrjenih informacijah so ruske zračne sile izgubile 19 letal su-25, ukrajinske pa 15. Gre za podatke, ki temeljijo na objavljenih posnetkih, fotografijah in geolokacijah sestrelitev oz. razbitin letal. Dejansko število izgub na obeh straneh je verjetno večje. Obrambo letalu pred protiletalskim ognjem omogoča oklepljena konstrukcija. Pri izdelavi ogrodja je uporabljenih več kovin, in sicer aluminij, jeklo, titan, magnezijeva zlitina in drugi materiali. Na zadnji strani pilotske kabine je šest milimetrov debel jeklen vzglavnik, nameščen na zadnji pregradi. Pilotska kabina ima oklepno ohišje iz varjenih titanovih plošč s tranzitnimi odprtinami v stenah.
14. marca so ruski su-25 poškodovali izstrelki prenosljivega protiletalskega sistema, a je tudi ta uspešno pristal v letalski bazi.
Nedavno pa je bil objavljen še en posnetek tveganega pristanka ruskega su-25, kljub okvari (ali poškodovanju) pristajalnega mehanizma.
Su-25 so izdelali v letalskem biroju Suhoj. Prvi prototip je poletel leta 1975, serijska proizvodnja pa se je začela leta 1978. Oborožitev tega letala sega od protitankovskih raket in bomb do topa kalibra 30 milimetrov in raket zrak-zrak. Njegova maksimalna hitrost je 975 kilometrov na uro, bojni dolet pa 750 kilometrov. Letalo še danes ostaja v operativni uporabi mnogih letalskih enot po svetu. Poleg Rusije in Ukrajine jih še vedno uporabljajo v Bolgariji. Severna Makedonija, ki je med spopadi z albanskimi uporniki leta 2001 štiri su-25 prejela prav od Ukrajine, je letala letos po poročanju medijev vrnila napadeni državi, ob tem pa donirala tudi nekaj tankov T-72.
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.