Letošnje spremembe goriv so redko bile po godu potrošnikov. Tokrat bi utegnilo biti drugače, če vlada ne poseže v trošarine ali marže trgovcev, izhaja iz naših izračunov.
Na trgih namreč spremljamo padanje cene nafte, kar odmeva na trgih mediteranskih goriv. Gibanje evra v primerjavi z dolarjem pa tokrat pomembnejše vloge pri določanju najvišje določene maloprodajne goriv ne bo imelo.
Opaznejše pocenitve pričakujemo pri dizlu, ki bo tako najverjetneje še naprej cenejši od bencina.
Kakšne premike zaznamo na sredozemskih borzah goriv?
V zadnjih 14 dneh, ki so pomembni za določitev regulirane cene bencina in dizla, pri obeh energentih opažamo pocenitve. Dogajanjem na trgu nafte - ta se je v zadnjem 14-dnevnem obdobju pocenila za približno pet odstotkov -, opazneje sledi cena dizla. Ob tem ocenjujemo, da se bodo regulirane cene znižale za približno štiri cente in se tako spustile pod mejo 1,50 evra. Če se napoved izkaže za pravilno, bo to najnižja cena v zadnjih dveh mesecih in pol.
Pri bencinu pričakujemo nekoliko manj izrazito pocenitev, v višini približno enega centa in pol. Po osrednji napovedi bi se cena litra utegnila znižati pod 1,55 evra za liter.
Tudi pri kurilnem olju pričakujemo znižanje cene za priližno štiri cente.
Nižje cene (tudi) posledica tromesečnega znižanja marž
Z uredbo, ki je za trimesečno obdobje prišla v veljavo z lanskim 5. decembrom, se je znižača najvišja dovoljena marža za dizel, in sicer na 0,0683 evra na liter ter na 0,0694 evra na liter za NMB-95. Znižanje je v obeh primerih za 0,03 evra. Vlada je po preteku trimesečnega obdobja maržo za oba pogonska goriva dvignila za 1 cent, še vedno pa ostaja za 2 centa nižja kot do lanskega decembra.
V preteklosti smo opazili, da se je vlada za spreminjanje postavk v formuli pogosto odločala v času ugodnih razmer na trgih. Tokrat te nedvomno so, tako da ne bomo presenečeni, če znižanje cen ne bo tako izrazito, kot izhaja iz naših formul.
