DL: Waldorfska šola v Šmarjeti - Začeli so z dvema razredoma

12.12.2023 | 14:40

Katja Janškovec, Iztok Kordiš in Vera Grobelšek so veseli, da je v Šmarjeti zaživela Waldorfska šola Dolenjska. Na sliki v prvem razredu z učiteljico Barbaro Lobe. (Foto: L. M.)

S 1. septembrom je v Šmarjeti začela delovati Waldorfska šola Dolenjska – 33 otrok v 1. in 3. razredu – V najemu občinska stavba nekdanje KZ Krka, ki so jo lepo preuredili – Pomagali občina, starši, veliko donacij – Nekoč vrtec in devetletka

Z novim šolskim letom je v Šmarjeti začela delovati waldorfska šola, prva na dolenjskem koncu, sicer pa šesta v okviru ljubljanske šole oz. osma ob mariborski in waldorfski šoli na Kureščku. V dveh razredih sedi 33 otrok.

Kot pravi Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana, ki je samostojna, nevladna in neprofitna organizacija, računajo na postopno širitev in v prihodnosti na vzpostavitev devetletke in tudi waldorfskega vrtca. Zanimanje obstaja.

Šmarješko šolo, za katero je želja tlela že nekaj let, so uredili na odlični lokaciji sredi občinskega središča, v prostorih nekdanje Kmetijske zadruge Krka, ki jih je Občina Šmarješke Toplice odkupila in zdaj dala v najem. Prenova je bila temeljita, od vseh napeljav, podov, sanitarij, prestavitev sten do novega ogrevanja s toplotno črpalko, nove opreme in fasade. Prenovo fasade in večino oken je financirala Občina Šmarješke Toplice, prav tako je poskrbela za lep napis na šoli. Kot pove pomočnica ravnateljice na šmarješki waldorfski šoli Katja Janškovec, jim podvig v tako kratkem času ne bi uspel brez pomoči in sodelovanja občine ter staršev njihovih šolarjev, ki so pomagali s prostovoljnim delom in donacijami.

»Čistili so, polagali sanitarno keramiko, naredili lesen nadstrešek pri vhodu v šolo, kakšno leseno pohištvo in še kaj. Obenem smo se še spoznavali. V lepo urejenih prostorih se zdaj čutijo vsa ta pozitivna energija, ljubezen, delovna vnema, lepi odnosi, skratka res smo bili v Šmarjeti lepo sprejeti,« pove Katja Janškovec.

33 OTROK ZA ZAČETEK

V prvem razredu je vpisanih 22 otrok, v tretjem pa 11. Učenci tretjega razreda so se prešolali iz drugih šol. Prihajajo s širšega dolenjskega konca in iz Posavja, zanimanje je bilo tudi za četrti razred, in kot pravi ravnateljica Waldorfske šole Šmarjeta Vera Grobelšek, ena izmed začetnic waldorfskega gibanja v Sloveniji, načrtujejo prihodnje šolsko leto nov prvi razred in postopno širitev.

Seveda je stalna skrb tudi izobraževanje kadra. V šmarješki šoli je zdaj zaposlenih pet: dve razredničarki, pomočnica razredničarke v prvem razredu, varstvenica in pomočnica ravnateljice. »Sami tudi čistimo prostore, skratka vsi delamo vse, nikomur ni nič težko,« pove Katja Janškovec.

Za prehrano je poskrbljeno, pripravlja in pripelje jim jo zunanji izvajalec iz domačega okolja. Šolanje ni zastonj, na mesec znaša šolnina okoli 150 evrov, a kot povedo, otrok v glavnem vse učbenike, delovne zvezke in potrebščine dobi v šoli. Pri šolnini upoštevajo tudi socialno načelo, tako da finančni razlog ni tisti, ki bi komu onemogočil šolanje v waldorfski šoli.

DRUGAČNA ŠOLA

»Hiša v Šmarjeti ni še čisto izkoriščena in mogoče je dograditi šolo, saj imamo zadaj lepo dvorišče,« pove Vera Grobelšek, ki poudari željo po dobrem sodelovanju z domačo OŠ Šmarjeta. »Mi nismo boljša šola od državne, le drugačna, s posebnimi pedagoškimi načeli. Pri nas poteka učenje po načelih waldorfske pedagogike, upoštevamo celosten pristop v razvoju otroka,« pravi ravnateljica.

V waldorfski šoli nihče ne zaostane, več časa namenjajo umetniškim predmetom, krepijo ročne spretnosti, pripravljajo različne projekte, od začetka se otroci učijo dva tuja jezika (angleščino in nemščino), vso osnovno šolo je ocenjevanje opisno, a so otroci motivirani za učenje in se kasneje lahko izobražujejo kjer koli.

»Krepimo zdrav odnos do dela, čut do sočloveka in vrednote iz preteklosti, ozaveščamo tudi o uporabi sodobnih tehnologij. V naši šoli uporaba mobilnikov ni dovoljena,« pove ravnateljica in omeni, da bodo v okolici šole uredili vrt z gredami in zelišči, sodelovali bodo z biodinamičnim kmetom iz okolice in domačimi rokodelci. Želijo si, da bi dobro sodelovali z okoljem, za zdaj pa so vtisi najboljši.

Članek je bil objavljen v oktobrski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj