S podpisom sporazuma o sodelovanju, sta se obe univerzi zavezali k še tesnejšemu sodelovanju na področju znanstvenoraziskovalnega dela. Nosilni projekt, ki ga navaja sporazum, je sodelovanje pri vzpostavitvi in upravljanju nove žarkovne linije na sinhrotronu Elettra v Trstu. Univerza v Mariboru si ob tem prizadeva za vzpostavitev slovenskega konzorcija za raziskave s sinhrotronsko svetlobo, da bi tako zagotovila dostop slovenskim raziskovalkam in raziskovalcem do te velike raziskovalne infrastrukture, kar kot ključno navaja Strategija internacionalizacije visokega šolstva in znanosti v Republiki Sloveniji do leta 2030, so sporočili z mariborske univerze.
"Smo tako blizu, da smo skoraj v isti regiji. To nam daje možnost, da sestavimo kritično maso raziskovalcev. S to maso pa seveda lahko bolje raziskujemo in postanemo vidni v Evropi, kar je dejansko naš skupni cilj. Pomembno nam je tudi deljenje sredstev v smislu infrastrukture, ki je izredno drago," je pojasnil namen sodelovanja prof. dr. Horst Bischof. Poudaril je tudi, da so z Mariborom že v preteklosti velikokrat sodelovali in navezovali stike. "Danes smo sicer podpisali formalno sodelovanje, vendar smo seveda sodelovali že prej. Imamo ogromno skupnih projektov. Kljub temu, da Univerza v Mariboru sama po sebi ni tehniška univerza, ima dovolj predmetov povezanih s tem področjem," je še dejal.
Sodelovanje prinaša pozitivne učinke za obe univerzi
[[image_1_article_61500]]
Rektor Zdravko Kačič je ob podpisu izrazil zadovoljstvo, da se kot okvir tega sodelovanja izboljšajo raziskovalne kapacitete, ki jih imajo tako na Tehniški univerzi v Gradcu kot tudi na Univerzi v Mariboru. Sodelovanje se bo po napovedih širilo tudi na ostala področja, saj je današnji podpis sporazuma po navedbah mariborske univerze dodatna potrditev že dobrega sodelovanja, ki se bo le še okrepilo. "Eden izmed treh ključnih razvojnih potencialov, prednosti oz. koristi sodelovanja so zagotovo povečani viri. Prav tako je potrebno izpostaviti prednosti izmenjave strokovnega znanja in inovativnih metodologij v znanstvenih raziskavah. Sodelovanje med ustanovama tako deluje kot neposredni vzvod za strateški razvoj Univerze v Mariboru in doprinaša k nadaljnjemu usklajevanju s strateškimi cilji Slovenije in spodbujanju naprednih znanstvenih študij ter internacionalizacije na tem področju," izpostavljajo na mariborski univerzi.
"Obstoječa infrastruktura se bo prenovila. V okviru tega pa se bodo vzpostavile tudi nove žarkovne linije, kjer bomo mi sodelovali kot partnerji. Kasneje bomo sodelovali tudi pri upravljanju teh linij in si bomo s tem odprli vrata do omenjene infrastrukture. Seveda pa ima to tudi finančne posledice. Cel projekt je vreden približno 2,5 milijona na določeno obdobje. Nekatere stvari so šele v fazi načrtovanja in zato še ni vse čisto jasno (glede zneska). Pomembno je, da se s tem zneskom zgradijo tudi konzorciji, ki bodo sodelovali pri sami gradnji," nam je pojasnil rektor Univerze v Mariboru. Izpostavil pa je tudi pomen takšne infrastrukture. Z izgradnjo se bo krepilo znanje podjetij, ki v projektu sodelujejo, ta podjetja pa bodo znanje kasneje lahko posredovala naprej. S tem se bo dvignila konkurenčnost in razvoj podjetij in na sploh ugled vzhodnoslovenske regije.
Namen je kreiranje mest z visoko dodano vrednostjo.
"S to tehniko bo dodatna možnost raziskav materialov, pridobili bomo strukturne lastnosti, lastnosti samega delca, podatke o nastajanju delca znotraj procesa,... Vse to bo obogatilo nabor tehnik, ki jih že imamo. Gre pa za izvor zelo definirane svetlobe, ki se je v laboratoriju ne da pridobiti. Tako lahko o vzorcu še marsikaj povemo, kar s trenutnimi tehnikami v Mariboru ne bi morali. Uporablja se lahko za analizo novih funkcionalnih materialov v biomedicinske namene, za analizo proteinov, in mnogo drugega," nam je projekt pojasnil Matjaž Finšgar izr. prof. dr.
