Znanost in tehnologija

Lažne spletne trgovine, zloraba podobe NIJZ, račun za 'dostavo' paketa

Ljubljana, 29. 07. 2021 13.43 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Tina Hacler
Komentarji
15

Epidemijo covida-19, ki je naše življenje tako rekoč čez noč preselila na splet, so s pridom izkoriščali tudi goljufi. Sorazmerno s porastom digitalizacije, spletnega nakupovanja in šolanja ter dela na daljavo se je namreč povečalo tudi s tem povezano število spletnih goljufij, razkriva letno Poročilo o kibernetski varnosti, ki ga je izdal Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT.

Leto 2020 je minilo v znamenju hitre  digitalizacije družbe, ki pa s prednostmi prinaša tudi nove izzive na področju kibernetske varnosti.
Leto 2020 je minilo v znamenju hitre digitalizacije družbe, ki pa s prednostmi prinaša tudi nove izzive na področju kibernetske varnosti. FOTO: Dreamstime

Našteli so 2775 incidentov, med katerimi je bilo zaznati izrazito povečanje phishing napadov, izstopali pa so tudi napadi onemogočanja, izsiljevalski virusi in podtikanje škodljive kode.  

Goljufi so razmere v letu 2020 izkoristili predvsem na področju spletnega nakupovanja in za razpošiljanje škodljive kode. Postavili so več lažnih spletnih trgovin, v katerih so po izjemno ugodnih cenah ponujali razne izdelke znanih tujih in tudi slovenskih blagovnih znamk, kar je zavedlo marsikaterega uporabnika. V večini primerov je šlo za isto spletno trgovino, ki pa se je po vsaki odstranitvi preselila na novo domeno – skupno je domovala na kar 16 različnih.  

Cilj phising napadov je pridobivanje gesel in uporabniških imen, npr. za spletno bančništvo.
Cilj phising napadov je pridobivanje gesel in uporabniških imen, npr. za spletno bančništvo. FOTO: Dreamstime

Vaši podatki kot "dober ulov"

Povečano zanimanje za spletno nakupovanje pa so goljufi skušali izkoristiti tudi z zlorabo podob dostavnih služb. SI-CERT je obravnaval več valov phishing napadov na slovenske uporabnike pod krinko plačila za dostavo paketa. 

Ribarjenje (angl. phishing) je lažno predstavljanje nekega podjetja ali finančne institucije z namenom pridobitve najrazličnejših zaupnih podatkov od uporabnikov internetnih storitev. Cilj tovrstnih napadov je pridobivanje gesel in uporabniških imen s pomočjo elektronske pošte in lažnih spletnih mest, npr. vstopnih strani za spletno bančništvo.

Storilci so zlorabili podobo dostavnih podjetij – največkrat Pošte Slovenije in DHL – ter na večje število elektronskih naslovov razposlali obvestilo, v katerem so uporabnike pozvali k plačilu stroškov dostave z vnosom podatkov o kreditni kartici in enkratne kode iz SMS-sporočila banke. Če so uporabniki to tudi storili, so napadalci po vnosu podatkov žrtve oškodovali tudi za več kot 1.000 evrov.

Povzetek poročila za leto 2020.
Povzetek poročila za leto 2020. FOTO: SI-CERT

Poleg dostavnih služb so goljufi zlorabili tudi podobo slovenskih podjetij in organizacij. Pod pretvezo pomembnih informacij v zvezi s covidom-19 so goljufi razpošiljali sporočila z zlonamernimi priponkami, pri čemer sta bila opaznejša dva vala napadov, v katerih so napadalci zlorabili podobo NIJZ-ju in pod pretvezo zbiranja interesa za dobavo zaščitne opreme skušali okužiti večje število naslovnikov z zlonamerno kodo za krajo podatkov (angl. information stealer trojan).

Podvojeno število vdorov v poslovno komunikacijo

Dobri dve tretjini zabeleženih incidentov v letu 2020 skupno tako predstavljajo različne oblike spletnih goljufij, med katerimi najbolj izstopajo phishing napadi, ki so se povečali za kar 62 odstotkov. Opazen je tudi izjemen porast v  številu investicijskih prevar, pri čemer je najvišji znesek oškodovanja v lanskem letu znašal vrtoglavih 155.000 evrov. Skladno s prejšnjimi leti se nadaljuje tudi trend usmerjenih napadov na poslovna okolja, ki jih goljufi v večini vršijo prek slabo zaščitenih oddaljenih dostopov in s pomočjo škodljivih priponk. 

Na SI-CERT so zaznali predvsem povečano število t. i. vdorov v poslovno komunikacijo – ti so se v primerjavi z 2019 skoraj podvojili, še piše SI-CERT v poročilu, ki vsako leto postreže s konkretnimi številkami, analizami izstopajočih varnostnih incidentov in prerezom dogajanja na področju kibernetske varnosti v Sloveniji.  

Koronavirus pasica nova
  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (15)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

proofreader
29. 07. 2021 19.47
+1
Mlade mamice v vaši okolici komaj čakajo na vas. Pa take fore.
Kolani
29. 07. 2021 17.57
+1
Primer, danes večina podjetij uporablja microsoftove strežnike za pošto, kot operacisjki sistem, za shranjevanje v oblaku. To pomeni, da vsi podatki še preden pridejo do naslovnika ali sodelavca, so na voljo Microsoftu. Zdaj pa pomislite kaj to pomeni za podjetja, ki razvijajo nekaj novega. Še predno bodo produkt razvili, če bo zanimiv Microsoftu, bo patentiran v Ameriki in celem svetu. Kaj mislite kako so prišli email-i politikov na dan. Hackerji? Možno, kaj pa administratorji poštnih strežnikov?
Kolani
29. 07. 2021 17.50
+1
Da se razumemo. V uradnih izobraževalnih sistemih ne obstaja noben program, ki bi poučeval kako ločimo goljufivo spletno stran od normalne, kako ločimo goljufiv email od normalnega. Ni v programu naučiti ljudi kako deluje splet. Večina uporabnikov še vedno misli, da pošta iz njihovega računalnika potuje direktno v računalnik naslovnika. Da se pa spletna stran prikaže, jim pa itak ni jasno kako in kje je to shranjeno. Preverite pri sebi, koliko od vas, vas na dopustu uporablja javen WiFi signal za surfanje po socialnih omrežij in pregledovanje email sporočil? Zdaj se vas je 95% vprašalo, JA IN? To je to, vi ste za pravega hackerja pravi zaklad.
proofreader
29. 07. 2021 19.46
+1
Zdaj pa povej kako boš vdrl v WiFi signal in kriptirano komunikacijo.
dante
29. 07. 2021 16.34
+1
kar naročim na spletu, plačam šele po dobavi, ali pa nič
dej no
29. 07. 2021 16.43
-1
kaj pa če naročiš npr neko stvar iz tujine ???
Darko32
29. 07. 2021 15.48
+1
Nekorektno je metati vse v isti koš. Sedaj se dogaja, da nekatere spletne trgovine objavijo, da imajo izdelek nazalogi in potem ko plačaš pa se ugotovi, da ga sploh nimajo in da pobirajo denar od naroda za kreditiranje njih. Žal se to dogaja v Sloveniji in to nam na očeh. Še več tisti, ki bi morali varovati pravno varnsot naroda pa se skivajo in hodijo po bifejih, če imajo mize dovolj na široko in tako pijejo in jedo zastonj.
Kolani
29. 07. 2021 15.32
-1
Tega ne razumem, kako ljudje ne ločijo kaj je prevara in kaj je resnična objava ali email? Zadeva je več kot očitna.
Sheik Omar
29. 07. 2021 15.07
+3
Do belih zob v samo nekaj dneh! Kako se lahko sami znebite zobnega kamna??
Amasakul
29. 07. 2021 15.34
+1
Vzam odišavljno varekino, drgni koliko se da in bodo zobki beli kot jupol.
RamzesII
29. 07. 2021 17.44
Hec je, da naravna zdrava barva zob ni bela, temveč svetlo rumena oz. svetlejše rumena.
ecoliqua
29. 07. 2021 14.24
+2
Past za sds volilce… k neznajo z svojo glavo razmišlat
avioo
29. 07. 2021 14.40
+3
to je past za levake z ravnimi možgančki
dej no
29. 07. 2021 16.44
+1
Andree
29. 07. 2021 14.21
+9
Ko pa si "najboljši" portal prilasti avtorske pravice za fotografije pa ni nič narobe