Težave, afere Janševe vlade: maske, sendviči, spori in kadrovski vrtiljak

Ena zadnjih javnomnenjskih anket pred volitvami je izmerila, da dobrih 61 odstotkov vprašanih delo vlade ocenjuje kot neuspešno, kot uspešno pa dobrih 31 odstotkov. Ostali o delu vlade niso imeli jasnega mnenja.  Janševa vlada se je sicer spopadla s podobno težavo kot številne druge "koronske vlade" po svetu – na njeno (ne)priljubljenost so močno vplivali osovraženi protikoronski ukrepi. Bila pa je tudi tarča očitkov o nekaterih nespretnih dejanjih in napakah, ki so po mnenju njenih kritikov pri ljudeh poglabljali občutek, da se jim godi krivica, da se dogajajo nepravilnosti in da se poglablja razdeljenost družbe. Poglejmo nekaj spodrsljajev in afer vlade, ki so v zadnjih dveh letih zaposlovali javnost. 

Dobava zaščitne in medicinske opreme

Prva odmevna afera bila vezana na nabave zaščitne in medicinske opreme za spopad z novim koronavirusom. Odjeknila je, ko je Ivan Gale, takrat zaposlen na Zavodu RS za blagovne rezerve, povedal, da je nakupe diktiral kar gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki naj bi celo določal pogoje. Vladna stran je v odgovorih na očitke poudarjala, da počne vse, kar lahko, da bi ublažila učinke epidemije in zagotovila dovolj potrebne opreme. Vlada je nadaljevala delo, sta pa v tem času odmevala tudi izgubljeni tovornjak z maskami obrambnega ministra Mateja Tonina in posel podjetja Majbert Pharm, ki je dobavilo hitre teste, katerih kvaliteta je bila nato pod vprašajem, vprašanja o kakovosti so se pojavljala tudi v zvezi z ventilatorji, javnost pa so razburile "zaščitne maske" iz prtičkov in gumic.   

Domnevno sporni posli so se nato znašli pod drobnogledom različnih ustanov. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je po objavi revizijskega poročila o nabavi medicinske opreme v epidemiji covida-19 opozoril predvsem na slabo koordinacijo in razpršenost vlog. Kritiziral je vlogo ministrstva za gospodarstvo in dejstvo, da je veliko ponudb ostalo nepregledanih.

A Aleš Cantarutti je po tem, ko ni bil več državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, v odzivu na ugotovitve KPK dejal, da je ravnal po svoji vesti, če bi bil znova postavljen v tak položaj, pa bi ravnal enako. Počivalšek se je strinjal, da je bil sistem nabave zaščitne opreme ob izbruhu epidemije neučinkovit, da pa ne drži, da je bilo neučinkovito delo vlade. Vlada je sicer predhodnici, vladi Marjana Šarca, očitala, da ji je zapustila prazna skladišča.  

Na koncu je DZ odredil parlamentarno preiskavo glede nabave ter zalog zaščitne in medicinske opreme, ki naj bi ugotovila morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij.  

Da bi blažila učinke pandemije na različne segmente družbe in predvsem gospodarstva, je vlada sprejela več protikoronskih paketov. Medtem ko so bili z rešitvami in pomočjo mnogi zadovoljni, so drugi opozarjali na težave, kritiki pa so vladi očitali, da protikoronske pakete izrablja za spremembe, ki bi jih bilo treba urediti v okviru večjih zakonodajnih sprememb, in da z njimi uveljavlja svoje interese. V paketih PKP so se na primer znašli tudi posegi v zdravniške plače in podaljšan rok za izpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda.  

Zapletlo se je tudi pri odlokih, ki so opredeljevali protikoronske ukrepe. Vlada namreč podaljševanja odlokov sprva ni objavljala v uradnem listu, kot bi bilo treba. Kritiki menijo, da so takšne napake prispevale k nezadovoljstvu ljudi v zvezi z upravljanjem pandemije.  

Hiter odhod državnega sekretarja

Kmalu po začetku mandata je vlada ostala brez državnega sekretarja na notranjem ministrstvu. Franc Breznik je prehitro vozil po ljubljanski obvoznici, ko so ga ustavili, pa je napihal 0,44 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. 

Breznik naj bi se usodnega dne mudil v podjetju Derby, znanem po uvozu banan.  

STA in drugi mediji

Vlada je bila pogosto kritična do delovanja medijev. Ko je bilo to mogoče, je tudi skušala vplivati na njihovo delovanje. Tako je 280 dni blokirala nakazila Slovenski tiskovni agenciji in želela spremembe v delovanju STA. Premier Janša ji je med drugim očital dolžino intervjuja z Zlatkom. Vladni spor s STA je vzbudil celo zanimanje bruseljske politike. Po odhodu direktorja Bojana Veselinovića, ki naj bi bil za vlado sporen, je bil sklenjen nov dogovor s STA. Vlada je nato pozornost usmerila na RTV, njegovi zaposleni pa so večkrat opozorili, da so tarča pritiskov. Prah so dvigovali tudi prodaja Planet TV v madžarske roke in očitki o prelivanju denarja v medije, ki so blizu vladajoče koalicije.  

Novinarji so bili v času aktualne Janševe vlade pogosto tarča verbalnih napadov, bili so tudi tarča nasilja na protestih. Generalni sekretar Evropske zveze novinarjev Ricardo Gutiérrez je tako po enem od takšnih dogodkov ostro obsodil napade na novinarje in izrazil solidarnost z njimi. Na spletni strani organizacije je zapisal, da je skrb vzbujajoče, da slovenski politiki veliko prispevajo k vedno večji sovražnosti in sovraštvu do novinarjev.

"Uživajte, dokler lahko!"

Prihod Jelka Kacina na mesto uradnega govorca slovenske vlade za covid-19 je vzbudil veliko zanimanja. Kacin je zaradi pogosto ostrega, pikrega in ciničnega tona pri številnih užival zaupanje, pri drugih pa vzbujal odpor. Ko je dejal, da bi Hrvaška lahko romala na rdeči seznam, je razburil celo sosede, ki so objavili fotografije Kacina, kako na Krku čisti bazen. 

Doma pa ena njegovih najbolj odmevnih izjav ostaja pripomba "uživajte, dokler lahko". 

Koronska retorika sicer sodi med tiste aktivnosti Janševe vlade, ki so zelo zaposlovale tudi analitike. Številni so vladi očitali zastraševanje ljudi in zmedeno komunikacijo.  

Predsednik vlade v družbi Andreja Marčiča

Septembra lani so nato v javnost prišle fotografije premierja v družbi Boža Dimnika in Andreja Marčiča. Na tega so mnogi postali pozorni, ko se je v rumenem tisku znašel zaradi ločitve od hčerke Karla Erjavca, sicer pa bi naj od leta 2003 zaslužil več kot 100 milijonov evrov javnega denarja. Na račun njegovega Marand inženiringa se je prelilo največ denarja z onkološkega inštituta, več kot 17 milijonov, z ministrstva za zdravje več kot 11, z obrambnega ministrstva več kot sedem. Med letoma 2007 in 2014 je bil v podjetju zaposlen tudi Janšev sin. 

Janša, ki naj bi Marčiča srečeval tudi na Mavriciju, je na obtožbe, da gre za sporne situacije, dejal, da golf igra z mnogimi ljudmi, to pa nima nikakršne zveze z nobenimi posli.

Bivanje v hotelih

Afere so odnesle oba kmetijska kmetijska ministra Janševe vlade. Aleksandra Pivec je ministrsko ekipo zapustila oktobra 2020, ko je izbruhnila afera s plačilom zasebnega bivanja v izolskem hotelu. Dogajanje je tudi pospešilo razkroj stranke DeSUS. 

Na mesto Pivčeve je nato sedel Jože Podgoršek, ki je vmes DeSUS zamenjal za NSi, kar mu je omogočilo, da je ministrski stolček obdržal tudi po odhodu DeSUS iz koalicije. A te dni je afera odnesla še njega. Kriv je bil račun za dopustovanje v hotelu v Bohinju. 

Tako Pivčeva kot Podgoršek sta ob odhodu navajala politične pritiske, Podgoršek celo pravi, da je žrtev izsiljevanja. NSi ga je po aferi umaknila v ozadje, Pivčeva pa se je na tokratne volitve vrnila s svojo stranko Naša dežela.  

Prleški sendvič, (prireditve) brez mask ...

Čeprav je bila vlada tista, ki je zapovedovala protikoronske ukrepe, so jih kršili ali pa vsaj ohlapno razumeli tudi njeni člani. Minister Počivalšek se je znašel v aferi Prleški sendvič. V času ukrepov se je z lokalnimi predstavniki srečal v sicer zaprti gostilni, nato pa vztrajal, da je bila uporaba prostorov gostilne za poslovni sestanek zakonita in upravičena, ker da je šlo za dovoljeno delovanje države.  

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je med čakanjem na rezultate testa na novi koronavirus obiskal kozmetični salon. Zanikal je, da bi storil kaj narobe. To sicer ni bil njegov edini "prestopek". Kasneje se je pojavil posnetek, kako se zabava v enem od lokalov in uprizarja parodijo na dokumentarni film The Tinder Swindler. Zanikal je, da bi bil pod vplivov substanc, zagotovil, da so upoštevali protikoronske ukrepe, in "prevzel odgovornost za morebitno napačno razumevanje vsebine posnetka".  

Direktor NIJZ Miran Krek je na bencinskem servisu v Ljubljani točil gorivo brez zaščitne maske. V pojasnilu je dejal, da je bil utrujen in da ni nikogar ogrožal.  

Bolj je odmeval primer šolske ministrice Simone Kustec, ki se je pojavila na prireditvi Olimpijskega komiteja Slovenije, gostje pa so bili brez mask. Kustečeva se je opravičila, Janša pa je opozoril na vladne sklepe, naj se ob javnih dogodkih oziroma po njih ne organizirajo zakuske.

Tarča kritik javnosti je bil tudi obisk Boruta Pahorja, Mateja Tonina in Aleša Hojsa v Črnomlju, saj so se v večji skupini sprehajali brez zaščitnih mask in medsebojne razdalje v času, ko so veljala takšna pravila. 

Hrvaška policija pa je zavrnila vstop notranjemu ministru Alešu Hojsu, ki se je na mejo pripeljal z mamo. Nista namreč izpolnjevala pogojev, ki jih za vstop tujcev določila Hrvaška. Minister je kasneje dejal, da ni kršil nobenega odloka, je pa želel preveriti, kako hrvaška policija opravlja svoje delo.  

Protesti, Nika in Tea

Pandemija, odloki, druge vladne odločitve … Vse to je pripomoglo k temu, da je mandat aktualne vlade zaznamovalo kar nekaj protestov. Petkovi protesti so postali kar tradicionalni, (domnevni) organizatorji in protesti pa so si večkrat prislužili ne le ostro kritiko oblasti, ampak tudi kazen. Med drugim, kot zatrjujejo, zaradi branja ustave na javnem mestu. 

Vrelišče so protesti dosegli 5. oktobra. Policija je na protikoronskih in protivladnih protestih v prestolnici uporabila solzivec in vodni top. Po dogajanju je izbruhnila afera, katere glavni vprašanji sta bili, ali je Policija pretiravala z uporabo sile in zakaj. Opoziciji se je predvsem zdelo sporno, da so bili v času nasilnih protestov 5. oktobra v operativnih štabih Policije navzoči politiki – državni sekretar na MNZ Franc Kangler, minister za notranje zadeve Aleš Hojs in državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič.  

Burno je bilo na relaciji aktivisti–politiki in obratno. Janez Janša je jasno izrazil, da se ne strinja z Niko Kovač iz Inštituta 8. marec, ki je bila kritična do dela vlade. Ko je bila izbrana za Slovenko leta, je tvitnil, da v času spopada s pandemijo za osebnosti leta povsod po svetu izbirajo medicinske sestre ali zdravnice – "nekoga, ki se je najbolj žrtvoval za druge. V Sloveniji pa tiste, ki najbolj nagajajo."  Twitter je bil sicer ves mandat Janševo orodje komunikacije, pa tudi obračunavanja. Še dlje od premierja so pogosto šli njegovi podporniki, retorika pa je marsikdaj presegla mejo žaljivega – pogosto na obeh straneh političnega spektra. 

Odmevalo je tudi Janševo srečanje s Teo Jarc, aktivistko iz sindikata Mladi plus, na Kredarici. Janša je protestnikom dejal, da "ni vedel, da ima Polje dan odprtih vrat". Številni so ocenili, da odziv ni bil primeren, spet drugi so se z njim strinjali in kot neprimerno ocenili vedenje Jarčeve.

Odnosi s tujino

V času Janševe vlade je Slovenija izpeljala predsedovanje Svetu EU. A to ni bil edini razlog, zakaj se je Slovenija znašla v tujem tisku. Premier Janša je dal vsem jasno vedeti, da na volitvah v ZDA podpira Donalda Trumpa. Trumpu je tudi čestital za zmago, a je bila reakcija prehitra. Kasneje je zato čestital še resničnemu zmagovalcu Bidnu. 

O položaju medijev, vladavini prava pri nas in vezavi evropskih sredstev na spoštovanje vladavine prava je premier razpravljal z bruseljskimi politiki, debata pa je bila pogosto ostra. Ob obisku delegacije pri nas se ni srečal s predsedujočo  odboru Evropskega parlamenta za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic Sophie in' t Veld, je pa poobjavil seksistični tvit. 

Spori z evropsko politiko so vplivali tudi na odnose v koaliciji. Takratni začasni zastopnik takrat koalicijske stranke DeSUS Tomaž Gantar je po enem od Janševih pisem dejal, da se Slovenija postavlja med problematične države.  

Ko smo že zakorakali v volilno kampanjo, pa se je premier odpravil v Ukrajino, kjer je že divjala vojna. Odzivi na to potezo so bili mešani, je pa premier po tem nastopil tudi v tujih medijih in na prireditvah, ko gre za domače učinke, pa analitiki menijo, da je še dodatno utrdil priljubljenost med svojimi podporniki.  

Meje med politiko in Policijo

Ena večjih in dolgo trajajočih afer vlade je bil odnos med politiko in Policijo, saj so se vseskozi pojavljali očitki o nenavadnih kadrovskih odločitvah in vplivanju ali vsaj poskusih vplivanja. Premier Janez Janša je ob preiskavah, povezanih z nakupom zaščitne opreme, ocenil, da so pri izboru prioritet NPU, tožilstva in sodstva že dolgo v ospredju politične simpatije in medijski pritiski. Opozoril je na nekatere primere večstomilijonskih oškodovanj države, v katerih ni bil še nihče niti obtožen niti obsojen.  

Ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu se je očitalo, da je takratnemu v. d. generalnega direktorja Policije Andreju Juriču naročil, da mora poskrbeti za revizijo nekaterih že zaključenih kriminalističnih preiskav na Nacionalnem preiskovalnem uradu. Viri so takrat dejali, da česa takšnega v Policiji še niso doživeli in da so nad navodili šokirani, saj naj bi si največja vladna stranka povsem podredila Policijo.

Z domnevnim političnim vmešavanjem v delo Policije se je ukvarjala tudi komisija državnega zbora, ki je nato vložila kazensko ovadbo zoper generalnega direktorja policije Antona Olaja in nekdanjega generalnega direktorja Policije Antona Travnerja. Olaja bremenijo več primerov šikaniranja zaposlenih na delovnem mestu in oviranja dela preiskovalne komisije, Travnerja pa krive izpovedbe pred preiskovalno komisijo. Politika je pritiske na Policijo zanikala.  

Kadrovski vrtiljak

Janšev kadrovski števec se je samo v prvih devetih mesecih njegove vlade zavrtel za 1117 imenovanj in 395 razrešitev, Šarčev pa v 18 mesecih, kolikor je trajal mandat njegove vlade, 1599-krat zaradi imenovanj in 440-krat zaradi razrešitev. Janševa vlada je hitro po svojem prihodu razrešila generalno direktorico Policije Tatjano Bobnar, načelnico Generalštaba Slovenske vojske Alenko Ermenc, Dejana Matijeviča, generalnega direktorja Obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo, Kristino Plavšak Krajnc, direktorico vladnega Urada za komuniciranje (Ukom), in Rada Feleta, direktorja vladne službe za zakonodajo. Zamenjali so tudi Nino Pirnat, direktorico Nacionalnega inštituta za javno zdravje in direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Rajka Kozmelja, Anton Zakrajšek je izgubil mesto direktorja zavoda za blagovne rezerve, zadnje mesece pa so odmevale predvsem menjave v energetiki. Kritiki trdijo, da je šlo predvsem za menjave na podlagi poslušnosti in politične pripadnosti, politična opozicija pa vztraja, da bo ob prevzemu oblasti preverila tudi kadrovanja vlade, ki zaključuje mandat.  

'Neodstop'

Ob menjavah pa je izstopal tudi 'neodstop'. 30. junija 2020 je "nepreklicno" odstopil minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki pa je še vedno minister. Premier Janša je nekaj dni po Hojsovem "nepreklicnem" odstopu pojasnil, da odstopnega pisma še ni odprl.  

Glupi davki, pitna voda in delnice Petrola

Eden od ministrov, ki je bil najbolj na udaru različnih očitkov, pa je nedvomno okoljski minister Andrej Vizjak. Začelo se je z očitki, da je kupil kar nekaj delnic Petrola, potem pa je vlada sprejela odločitev o popolni liberalizaciji cen naftnih derivatov, kar naj bi vplivalo tudi na poslovanje Petrola in s tem gibanje cene delnice. Minister je zanikaj, da bi kaj storil narobe.  

Potem je prišel referendum o vodi. Kritiki so ministru in vladi takrat očitali, da so v spornem zakonu členi, ki omogočajo pozidavo priobalnih območij ter ogrožajo dostopnost obale, poplavno varnost in pitno vodo. Zmagali so nasprotniki, vendar pa je minister Vizjak ostal na položaju. Ocenil je, da so ljudje na referendumu odločali predvsem čustveno.  

Pojavil pa se je tudi nekaj let star posnetek pogovora med Vizjakom, ki je bil takrat gospodarski minister, in tajkunom Bojanom Petanom. V več kot enournem pogovoru sta se kar štirikrat dotaknila teme plačevanja davkov, Vizjak pa je Petana prepričeval, naj ne izpelje posla, pri katerem bi moral plačati več milijonov davka. "To bi bilo glupo," mu je dejal.  Tudi po tej aferi je ostal na položaju.   

Razpadanje strank in neuspešno odstavljanje vlade

Stabilnost vlade je bila v zadnjih dveh letih pogosto pod vprašajem, tudi interpelacij ni manjkalo – Simona Kustec, Aleš Hojs, Janez Cigler Kralj, Zdravko Počivalšek, Andrej Vizjak … A poskusi opozicije, da bi odstavila ministre, ki naj bi delali sporno ali slabo, so spodleteli, prav tako poskus sestave vlade pod vodstvom Jožeta P. Damijana ali Karla Erjavca, ki se je začasno vrnil v politiko in neslavno pogorel. 

Kritiki so v tem kontekstu kot "škandalozno" ocenili predvsem to, da so posamezniki in vlada obstali tudi ob jasnih znakih nepravilnosti, saj poslanci, ki bi lahko vladi odrekli podporo, tega naj ne bi storili zaradi lastnih interesov. 

So pa ceno plačevale koalicijske partnerice. DeSUS se je sesul, SMC, ki je vmes postal Konkretno, je postal povsem drugačna stranka, ki se bori za preživetje, NSi ima še naprej težave z identiteto, ki bi bila jasneje ločena od SDS.  

Med tistimi, ki so odšli, pa je bila maja 2021 ministrica za pravosodje iz kvote takratne SMC Lilijana Kozlovič. Odšla je zaradi nestrinjanja z zapleti pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Ta zaplet, ki je bil dlje časa jabolko spora med Janšo in Brusljem, je bil kasneje rešen, Kozlovičevo pa je zamenjal Marjan Dikaučič. Ta se je kmalu znašel v lastni aferi. Na dan je prišla preiskava zaradi kaznivih dejanj davčne zatajitve, ponarejanja ali uničenja poslovnih listin. Očitke je zanikal.  

Je pa vlada razširila ministrsko ekipo. Mark Boris Andrijanič iz kvote NSi je postal minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo.

Slovenski ali madžarski hoteli

Vladni kritiki so se oglasili tudi, ko je kazalo, da bi lahko slovenski hoteli šli v madžarske roke. To se na koncu ni zgodilo. Ves mandat so se sicer pojavljali očitki na račun Janševe naklonjenosti Orbanu. Številne je tudi zmotilo, da ni bilo burnejšega odziva na  Orbanov spomenik z zemljevidom velike Madžarske.

Dosežki in zasluge

Kot je običajno, je ob koncu mandata tudi aktualna vlada strnila svoje dosežke. "Slovenija gradi in bo gradila športne dvorane, negovalne bolnišnice, šole in vrtce, domove za starejše, ceste, obvoznice in kanalizacije, zaganjamo vse potrebno za začetek gradnje NEK 2, zagotovili smo dodatnih 300 milijonov za kmetijstvo in razvoj podeželja," je dejal Janša in dodal, da gre za "največji investicijski zagon, ki ga je bila Slovenija kdaj sposobna zagnati". Po njegovem mnenju bo to po nekaj letih naslednja stopnica razvoja Slovenije, na podlagi tega pa bodo višje pokojnine in plače, službe bodo boljše, več bo investicij in poslovno okolje bo ugodnejše. 

Vlada je v zato pripravila zemljevid z dosežki. A zapletlo se je, ko je SDS državo preplavila s plakati o teh dosežkih. Med drugim je prispel dopis Mestne občine Slovenj Gradec, ki je SDS opozorila, da so projekti, ki jih na plakatih in spletu oglašujejo v kampanji, financirani iz različnih virov. SDS je na to odgovorila, da bo to navedla ob spletnih objavah, za kar verjamejo, da bo pomirilo občinske strasti, ki so se po njihovi oceni vnele brez potrebe. Je pa bila tokratna kampanja SDS tako odmevna, da se je pojavila celo spletna stran, na kateri je mogoče ustvariti svoj oglas.