Toda čeprav je bila razlaga krogov sila preprosta, sled je namreč puščalo letalo, ki je na višini deset kilometrov krožilo za namene posredovanja televizijskega signala, ta razlaga strokovnjakov letalstva najbolj zavzetih zagovornikov chemtrailov ni prepričala.
Danes se zdi, da ni več pojava, dogodka ali nesreče, ki ne bi v ljudeh vzbudil dvoma in ki ne bi bil seme za vznik nove teorije zarote. Naj bosta to nepredvidljivo vreme in vedno večja ekstremnost vremenskih pojavov, naj bodo bolezni in virusi, kakršen je bil covid, kemične sledi oziroma chemtraili, strici iz ozadja ali vsesvetovne zarote, od 11. septembra dalje do tega, da človek nikoli ni pristal na Luni, da Lee Harvey Oswald ni deloval sam pri atentatu na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja in da princesa Diana še živi. Potem so tu še tako bizarne teorije zarote, kot je ta, da je Zemlja ploščata, čeprav nam daje pogled iz vesolja jasno in gotovo najlepšo sliko našega planeta, ob kateri lahko le osupnemo. S katerega koli zornega kota jo pogledamo, je okrogla, čeprav vas bo nekdanji košarkar Shaquille O'Neal skušal prepričati, da je ploščata.
Zakaj torej ob vsej tehnologiji, razvoju znanosti, neizpodbitnih dokazih, napredku in razsvetljenstvu, ki je v 18. stoletju osvobodilo evropskega človeka, danes doživljamo pravi razcvet teorij zarote in nezaupanje v številne institucije, medije, državo in sistem?
Teorije zarote niso nekaj novega in produkt moderne družbe. Obstajajo od nekdaj, so pa bile v preteklosti gotovo drugačne, pravi filozof dr. Peter Klepec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU. »Teorija zarote je namreč zgodba o neki skupini ljudi, ki deluje proti nam, ima slabe namene in zlorablja svojo moč. Tako je od začetka človeštva. Francoski zgodovinar Lucien Febvre, ki je raziskoval obdobje pred francosko revolucijo, je ugotovil, da je bilo to obdobje velikega strahu. Jean Delumeau je napisal dve knjigi o srednjem veku, Strah na zahodu ter Greh in strah, v katerih govori o strahu. Strahovi so od nekdaj obstajali, strahovi in teorija zarote pa gredo dobro skupaj,« pojasnjuje Peter Klepec.
Če so bile teorije zarote od 17. stoletja pa do okoli leta 1950 široko sprejet način za razumevanje sveta in pogosto za uradno različico dogodkov, ki so jih oblikovale elite in so običajno ciljale na zunanje sovražnike, ki so skušali spodkopavati državo, so v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja postale stigmatiziran način razlage velikih dogodkov. Ker so se iz mainstreama umaknile na obrobje družbe, je to pomenilo, da so začele napadati družbo in politično elito. Ne ukvarjajo se več z domnevnimi zarotami proti državi, temveč s tistimi, ki jih orkestrira država. Atentat na ameriškega predsednika Kennedyja je bil tako primer, ko so teoretiki zarote obtožili državo, da skrivno načrtuje zlo.
Česar ne vidimo, kar je skrito za zastorom, to nam poraja vprašanja in razburja naše možgane, ki poskušajo najti odgovore na vse. Zakaj smo torej nagnjeni k teorijam zarote in zakaj nekateri ljudje bolj kot drugi?
»Možgani so narejeni za to, da vidijo v okolju vzorce. Če teh vzorcev ne bi videli, bi bili čisto izgubljeni. Prepoznati vzorec pomeni, da se učimo, naučimo in znamo potem v podobnih situacijah smiselno reagirati, kar je nekaj pozitivnega,« začne razlago delovanja naših možganov ugledni nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, med drugim tudi predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Zakaj pečen kruh tako lepo diši
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako je Ljubljana dobila zeleni prstan in tradicionalni pohod po Poti spominov in tovarištva, kakšna je življenjska zgodba Turka Acuna Ilicalija, ki naj bi vložil denar v nogometni klub Maribor, kako je dr. Alen Albreht, vodja laboratorija za prehrambeno kemijo na Kemijskem inštitutu, pojasnil, zakaj sveže pečen kruh tako lepo diši, kako bodo zgodovinarji raziskovali skrivnostno zgodbo o čeških pihalcih stekla sredi Trnovskega gozda, kako je letošnja Evrovizija minila v znamenju vojne v Gazi, škandalov in razočaranih Hrvatov ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.