Z medicinsko konopljo nad travmo vojne
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poziva k legalizaciji medicinske konoplje, da bi svoji državi pomagal pri spopadanju s »travmo zaradi vojne« z Rusijo. Sprememba politike bi Ukrajino postavila v popolno nasprotje njeni agresorki, ki je zavzela posebno ostro stališče proti reformi politike konoplje na mednarodni ravni. Rusija je v Združenih narodih večkrat obsodila legalizacijo v večini držav ZDA in Kanadi ter v več državah članicah Evropske unije.
Predsednik Zelenski je v nagovoru ukrajinskemu parlamentu konec junija dejal, da je treba »vse najboljše svetovne prakse, vse najučinkovitejše politike, vse rešitve, ne glede na to, kako težke ali nenavadne se nam zdijo, uporabiti v Ukrajini, tako da Ukrajincem, vsem našim državljanom, ni treba prenašati bolečine, stresa in travme vojne«. Dodal je, da bi morala Ukrajina ustvariti najmočnejši sistem duševne in telesne rehabilitacije v Evropi. Zavzel se je za dostopnost zdravil na osnovi konoplje za vse, ki jih potrebujejo, z ustreznimi znanstvenimi raziskavami in nadzorovano ukrajinsko proizvodnjo. »Razumemo negativne posledice vojne na stanje duševnega zdravja,« je dejal. »Zavedamo se, da je zelo veliko ljudi, ki zaradi tega vpliva potrebujejo zdravljenje. In razumemo, da ni časa za čakanje.«
V poročilu Svetovne zdravstvene organizacije iz februarja je ocenjeno, da četrtina ukrajinskega prebivalstva in 60 odstotkov njenih vojakov morda trpi za depresijo ali posttravmatsko stresno motnjo zaradi vojne. Anketa, izvedena med volitvami, je pokazala, da je 65 odstotkov prebivalstva za legalizacijo konoplje v medicinske namene. Ministrstvo za zdravje je tudi ocenilo, da bo do 30 odstotkov prebivalstva izkusilo ne samo posttravmatsko stresno motnjo, ampak tudi druge težave z duševnim zdravjem, ki jih povzroča travma zaradi vojne. Posttravmatska stresna motnja je eno najpogostejših stanj, za katera so predpisana zdravila na osnovi konoplje, zgodnje raziskave pa kažejo, da ima potencial za obvladovanje simptomov.
Prva različica ukrajinskega predloga zakona je bila namenjena izboljšanju kakovosti paliativnih zdravstvenih storitev, spodbujanju medicinskih raziskav, povezanih s konopljo, ter razširitvi dostopa pacientov do zdravljenja več kot 50 stanj, vključno z rakom, posttravmatsko stresno motnjo, nevrološkimi boleznimi in kronično nevropatsko bolečino. Predlog je predvidel tudi stroge predpise za gojenje, proizvodnjo in prodajo medicinske konoplje, vključno z licenciranjem za gojenje in znanstvene raziskave ter sistemom sledenja za spremljanje celotnega proizvodnega cikla. Skladno s tem predlogom bi pacienti pridobili medicinske izdelke iz konoplje na elektronski recept na podlagi indikacij, ki jih priporoča zdravnik. Predlog zakona določa, da bo odstotek THC v izdelkih iz medicinske konoplje določen z laboratorijskimi testi, ki jih izvajajo pooblaščena podjetja, ustanove in organizacije.
Predsednik je zagovornik dostopa do medicinske konoplje od svoje predsedniške kampanje leta 2019. Na začetku lanskega leta je ukrajinska vlada predložila predlog zakona, da bi uredila regulacijo konoplje za medicinske in industrijske namene ter znanstvene in znanstveno-tehnične dejavnosti. Ukrajinski parlament je v prvi obravnavi sprejel zakon o legalizaciji medicinske konoplje. Če bo prestal drugo obravnavo, bodo dobili legalen dostop do tega zdravljenja predvsem bolniki z rakom in posttravmatsko stresno motnjo, kar je še posebno pomembno med in po vojni za ljudi s fizičnimi in duševnimi travmami. Ta korak je imel tudi svoje kritike. Tudi nekateri poslanci so opozorili, da bi predlagani zakon lahko ustvaril nove priložnosti za korupcijsko shemo in spodbudil uporabo konoplje v rekreacijske namene. Vendar je prevladalo večinsko stališče večjih koristi konoplje nad tveganji. Za osnutek zakona je glasovalo 268 poslancev od 405.
Velika podpora konoplji za medicinsko uporabo pomeni velik preobrat v odnosu do te droge v Ukrajini in, zanimivo, od ruske invazije dalje. Tisti, ki želijo ohraniti prohibicijo ali se vrniti v dobo kriminalizacije konoplje, obupno poskušajo podobne poskuse državne ureditve konoplje označiti za politično napako. Javno mnenje in podatki tega mnenja v veliki večini evropskih držav tega ne podpirajo. Javna podpora legalizaciji še nikoli ni bila večja. Raziskave kažejo, da se uporaba konoplje med mladostniki na splošno tudi ni povečala hkrati z legalizacijo, česar so se najbolj bali številni kritiki. Tudi po novem poročilu ameriškega Centra za nadzor nad boleznimi se je odstotek srednješolcev, ki so kdaj poskusili konopljo, med letoma 2011 in 2021 znižal za 30 odstotkov. Poleg tega nobena od držav, ki so legalizirale konopljo za medicinsko uporabo ali rekreacijsko uporabo za odrasle, nikoli ni razveljavila svojih zakonov. To je eden od dokazov, da te politike večinoma delujejo, kot je bilo predvideno. To seveda ne pomeni, da legalizacija konoplje ne prinaša določenih tveganj ali da jo v legalnih razmerah ni mogoče zlorabiti. Vendar takšna tveganja najbolje ublažita z dokazi podprta državna regulacija in javno izobraževanje, kriminalizacija in stigmatizacija pa jih le še povečata.
Zelenski je izrazil podporo legalizaciji konoplje za medicinsko rabo v Ukrajini na isti dan, ko je luksemburški parlament glasoval za legalizacijo posedovanja in gojenja konoplje za odrasle, s čimer je Luxembourg postala druga država, poleg Malte, v Evropski uniji, ki je odpravila prepoved.
Več drugih držav v EU dvomi ali odkrito izpodbija prohibicionistično paradigmo, ki je do zdaj prevladovala v mednarodni zakonodaji o nadzoru drog. Verjetno najdaljnosežnejši pristop vsebuje konceptni dokument (»Eckpunktepapier«), ki ga je sprejela nemška zvezna vlada oktobra leta 2022 in ki bi predvidel celovito regulacijo konoplje za rekreativno uporabo od »semena do prodaje«. Zakonitost tega pristopa je bila skladno z mednarodnim pravom in pravom EU postavljena v negotovost, ukrajinski primer pa kaže, da odgovorna regulacija konoplje ni samo zaželena s političnega, racionalnega in humanitarnega vidika, ampak prinaša nove priložnosti in izzive za regulacijo konoplje po evropskem pravu.
***
Dušan Nolimal, zdravnik, raziskovalec in specialist javnega zdravja.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
