IZRAČUN GZS

Koliko bi stalo vnovično zaprtje? Številke za Slovenijo grozljive

Izguba 1,7 milijarde evrov prihodkov, 400 milijonov evrov dodane vrednosti in 2500 delovnih mest ...
Fotografija: FOTO: Leon Vidic, Delo
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic, Delo

Če bi jeseni vnovič prišlo do zaprtja gospodarstva, bi to pomenilo izgubo 1,7 milijarde evrov prihodkov, 400 milijonov evrov dodane vrednosti in 2500 delovnih mest. Državo bi podpora prizadetemu gospodarstvu in javnemu sektorju stala okoli 800 milijonov evrov, kar znese 400 evrov na prebivalca. To so izračunali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) – in pozvali k cepljenju.

Preberite še: 
image_alt
Šokantni podatki: število okuženih maturantov iz Španije poskočilo na 50


Kot so zapisali, se stopnja precepljenosti prebivalstva v zadnjem obdobju v Sloveniji in Evropi povečuje počasneje od pričakovanj, kar da povečuje tveganje za vnovično uvedbo zajezitvenih ukrepov v jesenskih in zimskih mesecih.


Verjetnost, da nas jeseni oz. pozimi v Sloveniji znova čaka omejevanje dejavnosti, je zato po njihovem mnenju 50-odstotna.
 

Glavnina ekonomske škode v sektorjih gostinstva in nastanitev


Skladno s tem so pripravili oceno učinka morebitnega novega zaprtja gospodarstva. Ukrepi države v obliki protikoronskih svežnjev gospodarsko ceno zaprtja sicer znižujejo, a je treba upoštevati rastoča javnofinančni primanjkljaj in javni dolg, ki ga bo treba v prihodnosti vrniti. Od izbruha pandemije v marcu 2020 do maja 2021 je država za podporne ukrepe namenila že 10 odstotkov bruto domačega proizvoda. Pri oceni morebitnega vnovičnega zaprtja so upoštevali preteklo povezavo med zajezitvenimi ukrepi in gospodarskimi sektorji, pripravljenost države, da krije del ekonomske škode, ter prilagoditev gospodarskih subjektov in gospodinjstev na spreminjajoče se ukrepe.

Preberite tudi: 
image_alt
Korona vrača udarec: Drvimo v novi val, kmalu nova zapiranja


Glavnina ekonomske škode bi po njihovi oceni nastala v sektorjih gostinstva in nastanitev, športa, kulturnih in razvedrilnih dejavnostih, organizaciji večjih poslovnih dogodkov (kongresi, sejmi), v osebnih storitvah, izobraževanju, javnem transportu potnikov (letalske, železniškem, avtobusnem) ter trgovini s trajnimi proizvodi. Verjetnost uvedbe zajezitvenih ukrepov in njihov obseg pa bi bila po njihovem ustrezno manjša, če bi dosegli večjo precepljenost splošne populacije.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije