Po Raisijevi nesreči javnost vznemiril Lenarčičev tvit o evropski solidarnosti
Ob smrti iranskega predsednika Ebrahima Raisija se vrstijo izrazi sožalja iz več držav, tudi Evrope. V Bruslju so izrazili sožalje zaradi smrti iranskega predsednika in drugih predstavnikov države v nedeljski helikopterski nesreči.
»EU izraža iskreno sožalje ob smrti predsednika Raisija in zunanjega ministra Abdolahiana ter drugih članov njune delegacije in posadke v nesreči helikopterja,« je na omrežju X zapisal Charles Michel in dodal, da so v mislih z njihovimi družinami. Sožalje sta družinam žrtev in prizadetim državljanom Irana izrazila tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell ter zveza Nato.
Sožalje ob smrti iranskega predsednika in članov njegove delegacije so izrazile tudi ZDA. Obrambni minister Lloyd Austin je ob tem ocenil, da smrt iranskega predsednika ne bo imela širšega vpliva na varnost v regiji. »Medtem ko Iran izbira novega predsednika, ponovno potrjujemo svojo podporo iranskemu ljudstvu in njegovemu boju za človekove pravice in temeljne svoboščine,« pa je v izjavi za javnost po poročanju AFP dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil sožalje družinama iranskega predsednika in zunanjega ministra, vladi in iranskemu ljudstvu. Kot je danes v New Yorku sporočil njegov tiskovni predstavnik, ga je novica razžalostila.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je na televiziji izrazila solidarnost z iransko vlado in ljudstvom. »V tem trenutku iranske oblasti govorijo o nesreči in ne omenjajo možnosti zarote,« je dejala in dodala, da zaradi Raisijeve smrti ne pričakuje sprememb v iranski notranji ureditvi. Odziv je prišel tudi iz Pariza. »Francija izreka sožalje Islamski republiki Iran zaradi smrti predsednika Ebrahima Raisija, zunanjega ministra Hoseina Amir-Abdolahiana in tistih, ki so ju spremljali,« je sporočilo francosko zunanje ministrstvo in sožalje namenilo tudi družinam žrtev.
Burno zaradi ključnika o solidarnosti
Po Raisijevi nesreči se je na družbenem omrežju X v imenu evropske komisije oglasil tudi komisar Janez Lenarčič in s ključnikom #EUSolidarity razburil javnost. Na njegov odziv pomoči in solidarnosti Iranu se je kritično odzvala vodilna kandidatka njegove politične družine (liberalnega Renew) na evropskih volitvah.
Kot je pojasnil Lenarčič, zagotovitev opazovalnega sistema Copernicus na prošnjo Irana za pomoč pri iskanju in reševanju »ni dejanje politične podpore nobenemu režimu«. Po njegovih besedah je »preprosto izraz najosnovnejše človečnosti«. Vsaka država lahko zaprosi za pomoč evropski mehanizem civilne zaščite EU.
To je nujna pomoč v primeru naravnih in drugih nesreč, ki temelji na mednarodni solidarnosti in ni povezana s političnimi odnosi, pojasnjujejo v Lenarčičevem kabinetu. Satelitska pomoč je običajno prvi in najhitrejši korak v operacijah iskanja in reševanja ter pri večjih naravnih nesrečah.
Glede uporabe ključnika #EUSolidarity v Lenarčičevi objavi na X pa je Lenarčič kasneje zapisal, da gre za njegovo neposrečeno rabo. Uporabljajo ga sicer ob vseh aktivacijah mehanizma civilne zaščite in humanitarne pomoči. Evropski poslanec iz Nemčije Moritz Körner, ki je tudi v Renew, je predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen pozval, naj od komisarja Lenarčiča zahteva izbris tvita.
Izrael bo lahko izkoristil iranski oblastni vakuum
Evropski poslanec Klemen Grošelj je v odzivu na Raisijevo smrt opozoril: »Zaradi oblastnega vakuuma v Iranu lahko pričakujemo, da bo Izrael izkoristil priložnost in začel dokončen obračun s Palestinci. Zato ima EU priložnost, da s pritiskom na Izrael, skupaj s takojšnjim priznanjem Palestine, da simbolni znak Izraelu in mednarodni skupnosti, da potrebujemo takojšnjo prekinitev ognja in preprečimo eskalacijo vojne.«
Izrael zavrnil odgovornost za Raisijevo smrt
Izrael medtem še ni uradno komentiral smrti Raisija. Izraelski mediji pa so danes poročali, sklicujoč se na neimenovane vladne predstavnike, da Izrael nima nič s tem dogodkom v državi svojega velikega sovražnika. Po pisanju izraelskega časnika Jediot Ahronot Izrael ne pričakuje kakšnega dejanskega vpliva smrti iranskega predsednika na judovsko državo. Tudi ni pričakovati, da bi se politika Irana do Izraela kakor koli spremenila.
Edino vprašanje trenutno je, kdo bo nasledil Raisija na položaju. »Visoki vladni predstavniki v Jeruzalemu razen sprememb znotraj Irana ne pričakujejo nobenega vpliva na Izrael, ker je oseba, ki sprejema odločitve o iranskem jedrskem programu in protiizraelski teroristični kampanji, vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. V tem pogledu Raisijeva smrt ne bo nič spremenila, ne na bolje ne na slabše,« povzema DPA.
Že tradicionalno sovražni državi Izrael in Iran sta bila prejšnji mesec blizu vojne. Iran je na Izrael izstrelil več kot 300 brezpilotnih letal in raket ter tako prvič neposredno napadel to državo, ki od oktobra lani izvaja obsežno operacijo na palestinskem območju Gaze. Po navedbah Teherana je bil napad povračilo za smrt dveh generalov v napadu na iransko veleposlaništvo v Damasku, ki naj bi ga izvedel Izrael.
Po omejenem izraelskem odgovoru na iransko izstrelitev brezpilotnih letal in raket ni bilo zaostrovanja. Izrael vidi iranski jedrski program ter ogromen arzenal raket in brezpilotnih letal kot največjo grožnjo svojemu obstoju. Vodstvo Irana pa judovski državi odreka pravico do obstoja.
Kočan: Naslednik verjetno ne bo spremenil poteka dogajanja
Smrt iranskega predsednika Ebrahima Raisija bi lahko privedla do vakuuma v iranski politiki, a njegov naslednik najverjetneje ne bo spremenil poteka dogajanja tako doma kot v regiji, je za STA ocenil raziskovalec Faris Kočan. Dodal je, da zdaj lahko pričakujemo obdobje obtoževanja, kazanja mišic prek šiitskih milic in zaostritve odnosov z ZDA.
»Smrt iranskega predsednika zaokrožuje kratko, a transformativno obdobje v iranski politiki, saj je šlo za poglabljanje politike antagonizma do ZDA, konservativizma in politično motiviranega preganjanja v družbi ter podpiranja proksi vojn na Bližnjem vzhodu,« je povedal Kočan, raziskovalec na Centru za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
V roku 50 dni bodo v Iranu morali pripraviti vse potrebno za izvedbo novih predsedniških volitev, v tem času pa bodo različni poskusi iskanja ravnotežja moči, je dejal in ocenil, da smrt Raisija ustvarja določen vakuum v iranski politiki.
»Že dolgo se je namreč šušljalo, da bi prav Raisi lahko zamenjal vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja. Ne smemo pozabiti, da je ajatola s svojimi zavezniki že leta 2021 pomagal Raisiju na zadnjih volitvah, ko je diskvalificiral potencialne nasprotnike,« je poudaril Kočan.
Pojasnil je, da je v praksi zdaj »edini« naslednik ajatole njegov sin Možtaba Hamenej, kar tudi pomeni, da bi lahko svoj položaj okrepila iranska revolucionarna garda. »Nekateri analitiki celo ugotavljajo, da bi lahko revolucionarna garda morebiti izvedla počasen prevrat v kontekstu tranzicije na vrhu,« je dodal.
Raisi je bil sicer po Kočanovem mnenju že pred prevzemom položaja predsednika razumljen kot »steber sistema, ki zapira, preganja in ubija ljudi, ki si upajo kritizirati iranski režim«. Med predsedovanjem je okrepil politiko bogatenja urana, podpiral Rusijo pri invaziji na Ukrajino in napade šiitskih oboroženih skupin po oktobrskem napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael.
»Ni mogoče pričakovati, da bi naslednik Raisija spremenil potek dogajanja tako doma kot širše v regiji. Analitiki namreč poudarjajo, da je iranski režim relativno zadovoljen z razpletom po 7. oktobru 2023,« je poudaril.
Hamas ceni Raisijevo podporo palestinskemu odporu
Indijski premier Narendra Modi je sporočil, da je »globoko užaloščen in šokiran nad tragično smrtjo«. »Iskreno sožalje njegovi družini in prebivalcem Irana. Indija stoji za Iranom v tem žalostnem času,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisal na omrežju X.
Pakistan bo po navedbah premiera Šebaza Šarifa zaznamoval dan žalovanja, »zastave pa bodo visele na pol droga v znamenje spoštovanja do predsednika Raisija in njegovih spremljevalcev ter v znamenje solidarnosti z bratskim Iranom«. »V imenu vlade in prebivalcev Pakistana izražam globoko sožalje iranskemu narodu ob tej strašni izgubi. Veliki iranski narod bo to tragedijo premagal s svojim pogumom,« je zapisal na X.
Sirski predsednik Bašar al Asad je izrazil solidarnost Sirije s Teheranom in svojci umrlih v helikopterski nesreči. »S pokojnim predsednikom smo si skupaj prizadevali, da strateški odnosi med Sirijo in Iranom vedno uspevajo,« je zapisal. Kitajski voditelj Xi Jinping je njegovo smrt označil za veliko izgubo. »Njegova tragična smrt je velika izguba za iranski narod, kitajski narod pa je izgubil dobrega prijatelja,« je ob smrti iranskega predsednika Xijeve besede povzel tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Pekingu Wang Wenbin. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je Raisija označil za izjemnega politika. »Raisi je bil izjemen politik, ki je vse svoje življenje posvetil služenju domovini,« je sporočil v odzivu. Raisija je označil za pravega prijatelja Rusije, čigar prispevek k razvoju dvostranskih odnosov je bil neprecenljiv.
Odzvalo se je tudi palestinsko islamistično gibanje Hamas. »Prepričani smo, da bo Islamska republika Iran zmogla premagati posledice te velike izgube. Prijateljski iranski narod ima starodavne institucije, ki so se sposobne soočiti s to hudo preizkušnjo,« je sporočilo po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa na telegramu. Dodalo je še, da ceni Raisijevo »podporo palestinskemu odporu in njegova neumorna prizadevanja za solidarnost« s Palestinci od začetka vojne med Izraelom in Hamasom v Gazi oktobra lani.
Libanonsko proiransko gibanje Hezbolah žaluje za Raisijem kot »zaščitnikom odporniških gibanj«. V sporočilu za javnost je izpostavilo, da so poznali Raisija že dlje časa in da je bil »trden podpornik in neomajen zagovornik naših ciljev«.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je prav tako poslal sožalje Irancem in ob tem označil Raisija za »izjemnega voditelja, branilca suverenosti svojega naroda in brezpogojnega prijatelja Venezuele«. »Globoko užaloščen« je tudi malezijski premier Anwar Ibrahim. Turčija po besedah turškega zunanjega ministra Hakana Fidana »deli bolečino prijateljskega in bratskega iranskega ljudstva«.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je označil iranskega predsednika in prav tako pokojnega iranskega zunanjega ministra za »prava prijatelja« in »prava domoljuba«, ki sta »odločno branila interese svoje države«.
Zunanje ministrstvo Belorusije pa je navedlo, da je smrt Raisija izguba ne le za Irance, saj je bil tudi pravi prijatelj Belorusije, navaja srbska tiskovna agencija Tanjug.
Iranski predsednik Raisi je skupaj z zunanjim ministrom Hoseinom Amir-Abdolahianom umrl v strmoglavljenju helikopterja na severozahodu Irana. Po navedbah iranskih medijev je umrlo vseh devet potnikov na krovu helikopterja, ki je bil po zaključku obiska v Azerbajdžanu v nedeljo na poti proti iranskemu mestu Tabriz.
