Že ob hoji po povezovalnem mostu letališča v Barceloni smo skozi steklo opazovali spodaj parkirano pisano druščino parkiranih Kodiaqov. Rdeč, zlat, siv, bel, moder in tudi črn. A bolj kot barvitost palete Kodiaqov mi je v oči takoj padla njihova velikost. Že od daleč so namreč delovali veliki, z nekoliko bolj ravno streho proti zadku. Pa mi je misli prebral novinarski kolega in namignil, da je od tako daleč podoben velikanskim ameriškim športnim terencem.
Ko sva se s Kodiaqom srečala od blizu, se mi sicer ni zdel več tako gromozanski. Je pa nekoliko drugačna strešna linija pri zadku in dodatnih šest centimetrov v dolžino botrovalo povečani prostornosti v tretji sedežni vrsti.
Ne pretirano razburljiv, a neverjetno uporaben
Kar 40 odstotkov kupcev se menda odloči za sedemsedežno različico, zato ni čudno, da so pri Škodi morali druga izdajo Kodiaqa prilagoditi tudi zahtevam teh kupcev. Nastal je 4.758 milimetrov dolg športni terenec, ki pa ohranja medosno razdaljo pri 2.971 milimetrih. Še najbolj zanimiv se mi zdi podatek, da je Kodiaq po novem ožji za 1,8 centimetra (1.864 mm) in nižji za 1,7 centimetra (1.659 mm). Kljub temu so potniki v tretji vrsti pridobili dodatnih 15 milimetrov prostora za glave. Hiter skok zadaj sicer še vedno razkrije vse slabosti in prednosti tretje vrste: za prevoz odraslih oseb sta zadnja sedeža le pogojno uporabna, z bistveno večjim veseljem pa ju bodo izkoristili otroci.
Dodatna sedeža hkrati zmanjšata prostornost prtljažnika, prav tako se zadnji prostor nekoliko skrči ob izbiri priključnega hibrida. A tudi najmanj prostoren prtljažnik je še vedno uporabno prostoren, največji pa naravnost gromozanski in praktično nepremagljiv s strani tekmecev – 910 litrov oziroma 2.105 litrov pri zloženi drugi vrsti (75/40 litrov več). Sedežna klop je deljiva v razmerju 60:40 in jo je mogoče vzdolžno pomakniti naprej ali nazaj. Sedemsedežna izvedba sedaj za tretjo sedežno vrsto sprejme 340 litrov, kar je 70 litrov več kot prej, če pa so sedeži tretje sedežne vrste podrti, gre v prtljažnik 845 litrov. Maksimalna prostornina prtljažnika v sedemsedežni različici sedaj znaša 2.035 litrov, kar je 30 litrov več kot v prvi generaciji.
Skeptičen, a na koncu prepričan
Dobro ali slabo? Ne vem, a vem, da bo marsikdo očital Kodiaqu njegovo neizrazitost v primerjavi s predhodnikom. Dejstvo je, da so pri Škodi igrali na varne karte glede videza in same zasnove. Logično, zakaj spreminjati nekaj, kar deluje. Sam nikoli nisem razumel razprtij na račun videza avta. Nekomu je všeč, drugemu pač ne. Nekdo ima rad, da je minimalno spremenjen, spet drugi rad vidi občuten generacijski preskok. Bistveno bolj pomembno se mi je zdelo, da sem se dobro počutil za volanom in imel na voljo to, kar potrebujem za svoj življenjski slog.
Kodiaq ne bo navdušil z dinamičnimi voznimi lastnostmi niti v primeru izbire 142-kilovatnega dvolitrskega dizla v kombinaciji s štirikolesnim pogonom. V prvi vrsti, še posebej v kombinaciji z vzmetenjem DCC, gre za udoben potovalnik, ki je postal tišji in bistveno bolje požira neravnine na cesti. V tem smislu je sila udoben in vsestransko uporaben.
Kodiaq naredi vtis z digitalno nadgradnjo, ki temelji na svežem pristopu k intuitivnemu upravljanju. Zanjo je ključna uvedba Škodinih pametnih elementov upravljanja v obliki treh vrtljivo-pritisnih gumbov z 32-milimetrskim digitalnim zaslonom. Zunanja gumba omogočata nastavitev temperature in ogrevanja oziroma prezračevanja sedežev, srednji gumb pa upravljanje do štirih različnih nastavljivih funkcij.
Glede na prva spletna razkrija sem dvomil v intuitivnost takšne rešitve. Že prva vožnja pa je spremenila moje mnenje, saj sem bil po vsega desetih minutah popolnoma domač s temi novimi pametnimi vrtljimi stikali, upravljanje določenih funkcij je bilo hitro in varno. Obenem pa med vožnjo sploh ni potreben pogled navzdol, saj se spremembe, ki jih opravimo s pritiski in vrtenjem, prikazujejo tudi na osrednjem zaslonu. Škoda: sedi, pet!
Moder ali rdeč? Ni važno, večina izbere sivo, črno in belo.
Več kot 6.800 brlogov je našel Škodin aljaški medved v Sloveniji. Velika večina je bila dobro opremljenih, z zgornjega dela paketne hierarhije. Serijsko je novi Kodiaq že opremljen z lučmi LED, paket Sportline pa mu prinaša opcijo matričnih žarometov. Novi žarometi imajo 50 odstotkov več svetlobnih segmentov in omogočajo 15 odstotkov večji svetlobni izkoristek kot žarometi prve generacije Dvojni modul LED zgoraj in matrični modul spodaj imata skupno 36 posameznih svetlobnih segmentov. Med obema vodoravno nameščenima ‘očesoma’ pa je tanek osvetljen pas LED v obliki črke L uporabljen za dnevne luči, parkirne luči in smernike.
Za volanom blagega hibrida, dveh dizlov in priključnega hibrida
Dizelski pogon je pri Kodiaqu še vedno zakon. Kupci največkrat posežejo po njem in glede na maso, velikost in namembnost modela imajo popolnoma prav. Skoraj dvesto kilometrov sem prevozil z novim 1,5-litrskim bencinskim motorjem TSI, ki deluje v režimu blagega hibrida. Super tih in uglajen motor, a ob nekoliko bolj samozavestnem pritisku na stopalko za plin mu hitro zmanjka sape, postane glasnejši, poraba pa hitro preskoči mejo osmih litrov. Je pa po mojem mnenju odlična izbira za nekoga, ki ne prevozi veliko kilometrov in se pretežno zadržuje na avtocesti.
Vsi tisti, ki radi napolnite prtljažnik ali na kljuko obesite nosilec s kolesi, pa poglejte k dizelski opciji. Na voljo sta dva dvolitrska TDI motorja. Eden ima 110 kilovatov in je na voljo le z dvokolesnim pogonom, drugi ima 142 kilovatov in je na voljo izključno s štirikolesnim pogonom. V okolici Girone sem preizkusil oba. Prvi je porabil 5,6 litra goriva, drugi 5,9. Po prvih občutkih bi lahko rekel, da je bil šibkejši dizel celo še nekoliko tišji kot močnejši, a tudi trasa je bila pri štirikolesnem nekoliko bolj višinsko razgibana kot pri šibkejšem dizlu. Vsekakor oba z navorom nadoknadita veliko, občutek na cesti je vsekakor bolj samozavesten, strah pred pretirano porabo ob polnem prtljažniku pa je v primerjavi z bencinskim 1,5-litrskim motorjem odveč.
83% za 72 kilometrov
Na račun manjšega števila testnih priključno-hibridnih Kodiaqov sem za volan prvega od njih sedel, ko je imel na merilnikih izpisan električni doseg 72 kilometrov pri 83-odstotni napolnjenosti. S tem Kodiaq sledi obljubam inženirjem, da bo s polno baterijo prevozil tudi več kot 100 električnih kilometrov ob primernem voznem režimu.
Priključni hibrid sestavlja znana kombinacija iz novega Tiguana, Passata in Superba. Z vgrajeno litij-ionsko baterijo z zmogljivostjo 19,7 kilovatne ure zmore do 120 električnih kilometrov po merilnem standardu WLTP, v realnih pogojih pa okoli 100. Osnovo sestavlja 1,5-litrski TSI motor s 110 kilovati in elektromotor HEM80Evo, ki ima 85 kilovatov in 330 njutonmetrov navora. Sistemska moč se ustavi pri 150 kilovatih. Polnjenje preko enosmernega toka lahko poteka z močjo do 40 kilovatov, preko izmeničnega toka pa z močjo do 11 kilovatov.
Ni več tako zelo dostopen
V skladu s splošnimi podražitvami modelov tudi Kodiaq nima več tako zelo privlačnega razmerja med vloženim in dobljenim v primerjavi s prehodnikom. S ceno blizu 36 tisoč evrov je sicer cenejši kot Volkswagen Tiguan, še posebej, ker pri vstopnem Kodiaqu kupec dobi 110 kilovatni motor, pri Tiguanu pa 96-kilovatni. A bo tisti, ki bo pripravljen sprejeti ta cenovni preskok, vsekakor zopet dobil veliko avta z najboljšim prostorskim izkoristkom v razredu.
Besedilo, fotografije in video: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Šolski primer pametnega napredka"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
zelo lepa ta zlato rjava barva