Smrt bližnjega je vedno čustveno izjemno obremenjujoča, čeprav gre za starejšo ali pa bolno osebo. A na žalost ta neizogiben del življenja s sabo prinese vrsto praktičnih izzivov, na katere se svojci morajo odzvati. Čeprav se na čustveni šok ob smrti bližnjega ne morete pripraviti, pa lahko predhodno uredite nekatere pravne in premoženjske postopke.
Oporoka olajša številne tegobe
Smrt najbližjega, poleg začetnega čustvenega šoka, pogosto prinese številna naknadna finančna vprašanja in dileme. Predvsem, kadar morajo svojci po umrlem prevzeti finančne obveznosti (denimo plačevanje posojila) ali pa poskrbeti za šolanje otrok.
Zato je pravočasna priprava oporoke eno od najpomembnejših dejanj, s katerimi poskrbimo, da svojci precej lažje prebrodijo številne pravne in finančne ovire. Če umrli ne zapusti oporoke dedovanja, se premoženje deli najprej med dediče prvega dednega reda (otroci, vnuki in partner), če teh ni, pa med dediče drugega dednega reda (starši, bratje, sestre in njihovi potomci) ali dediče tretjega dednega reda (pokojnikovi stari starši po materini in očetovi strani). Zelo pomembno je, da zapustnik v oporoki pri delitvi premoženja upošteva vse zakonite dediče, da po njegovi smrti ne pride do sporov.
Oporoka je lahko napisana tudi na list papirja, a je veljavna le, če je lastnoročno napisana in tudi lastnoročno podpisana. Seveda je treba dediče obvestiti o tem, kje je shranjena. Lahko se shrani doma, pri notarju ali odvetniku. Pomemben element oporoke je datum zapisa. V primeru več oporok se vedno uporabi tista z najpoznejšim datumom.
Poznamo več vrst oporok:
- lastnoročna oporoka;
- ustna oporoka (veljavna samo v posebnih okoliščinah, ko ni mogoče sestaviti pisne oporoke);
- pisna oporoka pred pričami (podpisati jo morata dve oporočno sposobni priči);
- sodna oporoka (pripraviti in podpisati jo je treba na pristojnem okrajnem sodišču);
- notarska oporoka (sestavi ali sprejme in potrdi jo notar).
Za uveljavljanje oporočne volje lahko določite izvršiteljev oporoke (enega ali več). Ti zagotovijo, da je pokojnikova volja spoštovana, poskrbijo za zapuščino in uredijo plačilo morebitnih dolgov.
Tri vrste dednopravnih pogodb
Če nismo prepričani, kako urediti prenos premoženja v zameno za skrb v starosti, je dobro vedeti, da pogodba o dosmrtnem preživljanju ni edina možnost. Je pa ta najpogosteje uporabljena.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju pomeni dogovor, da zapustnik prepusti premoženje nekomu, ki se zaveže, da bo zanj skrbel, tako kot se dogovorita in zapišeta v pogodbi (ponujanje določene pomoči, nege in podobno). Skladno s takšno vrsto dednopravne pogodbe zapustnik ostane lastnik svojega premoženja do smrti.
Zelo podobna – po vsebini – je pogodba o preužitku. Razlikujeta pa se v časovnici prenosa premoženja. Po pogodbi o preužitku se namreč lastninska pravica prenese na dediča takoj ob podpisu pogodbe.
Tretja vrsta dednopravnih pogodb je izročilna pogodba. Ta je po vsebini podobna prej omenjenima dednima pogodbama, a se lahko sklene le med zapustnikom in potomci. Se pa morajo z njo strinjati vsi potomci.
Dedovanje dolgov
Marsikdo se morda ne zaveda, da lahko podedujemo tudi finančne obveznosti. Pogosto se v zapuščinah znajdejo minusi na bančnih računih ali gore neplačanih položnic. Če se po umrlem deduje denimo hiša in je ta obremenjena s posojilom, je tudi dolg predmet našega dedovanja.
Kaj storiti z življenjskimi, premoženjskimi in preostalimi zavarovanji pokojnika
Svojcem bodo prihranjene še dodatne skrbi, če bodo poleg oporoke in preostalih pomembnih dokumentov shranjena tudi zavarovanja, predvsem tista, pri katerih so upravičenci potomci. Pri Zavarovalnici Triglav svetujejo, da se pripravi in shrani tudi seznam vseh polic.
Vedeti je treba, da se postopki, ki so vezani na razna zavarovanja (prekinitve, uveljavljanja ali spremembe zavarovanj), začnejo s predložitvijo mrliškega lista.
Če je pokojni imel sklenjeno življenjsko zavarovanje, so do izplačila upravičene osebe, ki jih je določil zavarovalec na zavarovalni polici. »Osnovni namen sklenitve življenjskega zavarovanja je poskrbeti za finančno varnost bližnjih v primeru naše smrti. Upravičenec, lahko jih je tudi več, se določi ob sklenitvi zavarovanja, med trajanjem zavarovanja pa se lahko spremeni. Določi se lahko tudi, da izplačilo prejmejo zakoniti dediči, in ne konkretna oseba. Bistvenega pomena je, da o sklenitvi zavarovanja obvestite osebe, ki ste jih določili za upravičence,« svetujejo v Zavarovalnici Triglav.
Če je pokojni ali njegov delodajalec ob nastopu smrti vplačeval v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, bo zavarovalnica izplačala odkupno vrednost zbranih sredstev (znižano za izstopne stroške in akontacijo dohodnine). Če je bila smrt posledica nezgode, bo zavarovalnica dodatno izplačala zavarovalnino v višini sto odstotkov vrednosti sredstev, zbranih na osebnem računu.
"Dopolnilna in dodatna zdravstvena zavarovanja prekinejo svojci, morebitna preplačila oziroma bremena pa se urejajo v skladu s sklepom o dedovanju. Nekatera zavarovanja, denimo premoženjska, se nadaljujejo tudi po smrti, le ime zavarovalca oziroma zavarovanca je treba spremeniti," še dodajo na Zavarovalnici Triglav.
