V ponedeljek, prvi dan uradnega obiska v Franciji, se je kitajski predsednik Xi Jinping pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen. Pozvala sta ga, naj uporabi ves svoj vpliv na Putina, da bi se vojna v Ukrajini končala.
Največ o trgovini
Pogovori pa so potekali predvsem o trgovinskih vprašanjih. Kitajska in EU se morata nujno dogovoriti o pravilih medsebojne trgovine, sicer lahko pride do trgovinske vojne z dvigovanjem carin, kar bi slabo vplivalo na obe veliki gospodarstvi. Prav zdaj je to nujno, ker hoče Kitajska v naslednjem desetletju tako uspešno prodajati električne avtomobile v EU, kot je v zadnjem desetletju v EU uspešno prodajala sončne elektrarne. V Franciji jih je kar 98 odstotkov kitajskih.
Von der Leynova in Macron sta Xiju morda med drugim sporočila, da bo vsak kitajski avto v EU za toliko dodatno obdavčen, za kolikor ga bo kitajska država subvencionirala in za kolikor je bilo izpustov pri njegovi proizvodnji. Xi bi moral popustiti, saj je Kitajska ob tem, ko so njene proizvodne zmogljivosti prevelike glede na povpraševanje doma in v svetu, povsem odvisna od trga EU. Za električne avtomobile na primer ji je ameriški trg zaprt, vsi drugi tuji trgi pa so manj pomembni.
Von der Leynova in Macron si prizadevata tudi sicer odpraviti ogromen primanjkljaj EU v trgovini s Kitajsko, ki je znašal leta 2022 skoraj 400 milijard evrov, francoski pa 54 milijard evrov. Tako je tudi zato, ker sta francoski in evropski trg veliko bolj odprta za kitajske izdelke, kot je kitajski trg za francoske in evropske.
Zaključek v Pirenejih
Xi morda v tem dneh Macronu ponuja kakšno tovarno v zameno za odprtost trga EU ali na primer za sodelovanje proti ZDA. Tako bo BYD, danes največji proizvajalec električnih avtomobilov, gradil tovarno na Madžarskem, potem ko je Orban onemogočal enotno politiko EU do Pekinga (še en uspešen kitajski proizvajalec električnih avtomobilov Chery pa bo prihodnje leto zagnal proizvodnjo v Barceloni).
Kot opozarja pariški dnevnik Le Monde, je sama Francija prešibka, da bi bilo v njenem interesu, da bi samostojno nastopila proti drugi največji gospodarski sili sveta. Macron torej ne sme na primer v torek, ko bosta s Xijem poskušala v sproščenem vzdušju preživeti več ur v Pirenejih, dovoliti, da bi ga premamile gostove pohvale o »strateški avtonomiji« Francije nasproti ZDA ali na primer Xijevo navduševanje nad Balzacom in Hugojem, ki ju kitajski voditelj, kot zdaj poudarjajo kitajski mediji, zelo rad bere. Kitajska je pred leti, ko je s pobudo 17 plus 1 poskušala od Bruslja oddaljiti vzhodne članice EU, pokazala svoj pravi obraz.
