Po današnjem delnem sproščanju omejitev v gostinstvu in turizmu bo minister za notranje zadeve Aleš Hojs vladi predlagal, da se sprosti tudi omejitev zbiranja, je povedal v Novem mestu ob sprejemu tujih policistov, ki bodo pomagali pri varovanju meje s Hrvaško. Vlada o sproščanju ukrepov praviloma odloča na sredinih sejah.
Tako še ne bo dovoljeno zbiranje 50 udeležencev, kot po besedah ministra sicer predvideva rumena faza vladnega semaforja sproščanja ukrepov.
Pa smo že blizu prehoda v rumeno fazo? Katera sproščanja so še na vidiku?
Glede na omenjeni semafor je Slovenija sicer še vedno v oranžni fazi, a že zelo blizu prehodu v rumeno. To bi dosegli, ko bi število hospitaliziranih covidnih bolnikov padlo pod 500, sedemdnevno povprečje okužb pa pod 600. Po trenutnih podatkih je to povprečje 606, v bolnišnicah pa zdravijo 508 covidnih bolnikov.
Rumena faza je sicer pomembna predvsem za dijake in študente, saj za vrnitev v šole oziroma na fakultete ne bo več omejitev.
"Mi jih čakamo, pripravili se bomo v enem popoldnevu. Kadarkoli bo ta informacija prišla, bo dobrodošla in bomo zelo veseli, da vsi dijaki pridejo," ob tem poudarja Nives Počkar, predsednica Društva ravnateljev srednjih šol. Čeprav je do konca šolskega leta le še nekaj tednov, bi vrnitev v šolske klopi občutno dvignila razpoloženje in motivacijo, pravi. "Če bomo zadnjih šest, sedem tednov skupaj, sem prepričana, da lahko marsikdo izboljša učni uspeh," ob tem še poudarja Počkarjeva ter dodaja, da je pri tem pomemben tudi socialni vidik.
Rumena faza prinaša tudi odprtje fakultet, ki sicer že zdaj študijski proces izvajajo kombinirano. A ker se študijsko leto izteka, pravi dekan Filozofske fakultete UL Roman Kuhar, od študentov ne bodo zahtevali, da pridejo v predavalnice. "Od študentk in študentov, ki ne živijo v Ljubljani, ne moremo pričakovati, da si bodo samo za zadnja dva tedna tukaj najemali stanovanje," je jasen. Večina fakultet bo tako pouk še naprej izvajala po hibridnem modelu, bodo pa študenti izpite pisali v živo. "Za vse, ki bodo izpit opravljali, se bo pričakovalo, da tisti dan pridejo v Ljubljano, oziroma takrat, ko imajo izpite. Mislim, da iz organizacijskega vidika to ne bi smela biti velika težava," še dodaja Kuhar.
Notranji minister bo sicer vladi prav tako predlagal, da testiranje dvolastnikov, šolnikov, učencev in ostalih, ki dnevno prehajajo zahodno mejo, ne bi bilo več obvezno. V dobrem mesecu in pol testiranj se je po njegovih besedah namreč izkazalo, da ni prav velike nevarnosti, da bi omenjeni predstavljali veliko tveganje za širjenje okužb.
Morebitnih sprememb režima na meji Hojs še ni podrobneje pojasnjeval. Je pa potrdil, da se zdravniška stroka posvetuje o tem, ali bi bil en odmerek cepiva AstraZenece lahko dovolj za prehod meje. Za tiste, ki so bili enkrat že cepljeni in so pozneje covid-19 preboleli, pa drugi odmerek cepiva ne bi bil potreben, torej bi bili izenačeni s tistimi, ki so prejeli dva odmerka, je pojasnil.
Glede poenotenja pogojev prehajanja meje s Hrvaško se ministra za zdravje z obeh strani meje po Hojsovih besedah še intenzivno dogovarjata. Verjame, da zadržkov za takšen dogovor, ki jih je hrvaška stran imela še pred časom, zdaj ne bi smelo biti več, saj se epidemiološka slika v Sloveniji v zadnjem obdobju izboljšuje.
KOMENTARJI (214)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.