Kot so zapisali pobudniki akcije, je to ena bolj očarljivih ljubljanskih ulic. Med finaliste za naj drevored ga je komisija izbrala, ker približno petdeset japonskih češenj vrste kanzan predstavlja lepo in atraktivno poživitev ulice, kar še posebej velja za čas, ko drevesa cvetijo, čeprav barvita drevesa tudi jeseni krasijo okolico.
»Priznam, da sem bila kar malo razočarana, ko sem prišla. Po tihem sem pričakovala, da bodo drevesa še polno cvetela. Kot na fotografiji, na poslanem vabilu,« nam je omenila prebivalka Bežigrada, ki je v Šiško prišla tudi zaradi slavnostne razglasitve. Dogodek, ki so ga s petjem popestrili učenci četrtega razreda osnovne šole Spodnja Šiška, je potekal v dopoldanskem času, zato je bil tudi obisk javnosti precej skromen. »O, je bilo pa v času cvetenja dreves kar pestro. Ljudje so se ustavljali, se fotografirali. Nekateri so v ulico zavili po naključju, drugi z namenom. Predvsem mlada dekleta so se rada slikala s telefonom pod cvetočim drevesom ali kar na ulici, sredi drevoreda,« nam je namignila stanovalka Aljaževe ulice, a hitro dodala, da dogajanje ni bilo nič moteče. »Več dela smo imeli s pometanjem, ko so začeli odpadati cvetovi.«
Drevesa sadijo zaradi sence
Kot smo lahko slišali podžupana Aleša Čerina, v Ljubljani drevesom vseskozi posvečajo posebno pozornost, saj se zavedajo njihovega izjemnega pomena za kakovost življenja v mestu. V okviru teh aktivnosti so Ljubljančani štiri leta zapored izbirali drevo leta, letos pa so akcijo nadgradili z izborom drevoreda leta, ki bo vse leto simbolno predstavljal vsa drevesa v mestu. »Eno drevo težko preživi, a če se lepo razvije, ga častimo. Je pa treba tudi omeniti, da si že dlje časa prizadevamo, da bi sadili drevorede. Zdaj je nastopilo desetletje drevoredov,« je povedal Janez Koželj, tokrat v imenu Društva zelenih nadzornikov, in namignil, da je datum razglasitve, vsaj zaradi fotogeničnosti dogodka, morda vseeno nekaj dni prepozno. »Je pa treba vedeti, da je cvetenje kratkoročno, bistvo dreves v mestu je senca, ki jo v poletnih mesecih dajejo krošnje,« je še dodal Koželj in spomnil, da so uspešno zasadili kar nekaj drevoredov po Ljubljani.
Med predlogi, ki so jih poslali meščani, je komisija v glasovanje poleg drevoreda v Aljaževi ulici predlagala še mogočni drevored vrb žalujk v Trnovskem pristanu, drevored divjih kostanjev na grajski planoti, drevored divjih kostanjev ob železniški progi na Cesti v Rožno dolino, drevored platan v BS3 (PST med Vojkovo, Maroltovo in Trebinjsko ulico), drevored javorjev in rdečelistnih hrastov ob Slovenčevi ulici za Bežigradom ter drevored platan v Ulici bratov Babnik.
