Ni nafte? Ni panike! To so alternativna goriva preteklosti

Ljudje v težkih razmerah vedno pokažemo svojo iznajdljivost. To se kaže v današnji želji po iskanju čistejših alternativ, a se je v zgodovini že nekajkrat pokazalo tudi ob pomanjkanju, najsi bo zaradi gospodarskih ali geopolitičnih okoliščin. Ko naftni derivati niso bili na voljo, so se vsakokrat začele pridno pojavljati alternative. Za pogonsko gorivo so uporabili premog, plin, kavna zrna in še marsikaj.

Danes nekateri kot alternativno gorivo označujejo elektriko, a je električni pogon na svetu praktično toliko časa kot bencinski. Tudi pogon na vodik oziroma gorivne celice ni tako mlad, le razširjen ni iz števillnih razlogov, o katerih kdaj drugič. Tokrat smo se odločili pobrskati po zgodovini in predvsem najti zanimive alternativne energente, ki so še vedno omogočali uporabo motorja z notranjim zgorevanjem.

Drva in plin

Seveda so ljudje v času kriz, ko niso prišli do bencina ali dizla, uporabili tisto, kar so poznali. To sta bila premog in les. Med prvo in drugo svetovno vojno so bili tako precej priljubljeni avtomobili na plin. A tu ni šlo za tehnologijo, ki jo poznamo danes, saj plina takrat niso stisnili v kompaktnejšo obliko. Namesto majhnega rezervoarja so zato na vozila morali namestiti velikanske balone, v katere so spravili več kubikov plina. Plin je bil stranski produkt pri predelavi premoga v koks, ki so ga potrebovali v železarski industriji. Kakorkoli že, vselej je bila to le zasilna rešitev, saj je bila energijska vrednost enega litra bencina enaka dvema ali trem kubikom plina. Primerek avtomobila s 13-kubičnim rezervoarjem plina na strehi je tako lahko prevozil le kakih 50 kilometrov.

V osnovi podoben način so med drugo svetovno vojno uporabili za pretvorbo lesa v plinsko gorivo. V tem primeru so napravo namestili na prikolico, ki jo je avtomobil vlekel za seboj. V njej so s posebnim postopkom »dušenja« s toploto, a z omejeno količino kisika, drva ali kakšno drugo biomaso pretvorili v plin.

Iskanje na prvi pogled hecnih alternativ naftnim derivatom ni le stvar preteklosti, ampak se s to idejo različni inovatorji ukvarjajo vseskozi. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na primer avtomobil na premog izdelal General Motors. Šlo je za prototip, ki ni imel klasičnega motorja, ampak »letalski« turbinski motor. Za gorivo so uporabili v fini prah zmlet premog. Koncept se je izkazal za uspešno delujočega, a tržno nezanimivega.

Vožnja namesto esspresa

Tudi hrana se je že nekajkrat znašla v družbi goriv, pa ne mislimo le na jedilno olje v dizelskih motorjih. Tega lahko ponekod srečamo še danes, ko med vožnjo iz avtomobila pred nami zadiši po ocvrtem krompirčku. Bolj eksotična je denimo ideja uporabe kavnih zrn. Pot do motorja sicer ni kratka, niti preprosta. Kavna zrna najprej segrejejo z ogljem pri temperaturi 700 stopinj Celzija, da se izločita vodik ter ogljikov monoksid. Ti plini se nato ohladijo na poti v posebne filtre v prtljažniku. Ti izločijo vse trdne delce, da gre v motor le očiščen plin, ki nato zgoreva kot katerokoli drugo gorivo. Poraba? Pet kilometrov na kilogram kave, oziroma 35 esspresov na kilometer.

Prihodnost bo pestra

Očitno se bodo v prihodnosti vse bolj intenzivno iskale alternative naftnim derivatom, pa tudi elektriki, ki povsem mogoče ne bo univerzalna rešitev za ves svet. Nekaj svežih idej smo vam pokazali tudi tu, a jih je v razvoju še ogromno. Prihodnost mobilnosti bo nedvomno še zelo zanimiva.