Pobudniki slovenskega dne brez zavržene hrane so sinoči, na predvečer tega dne, ki ga je Vlada RS lani uradno razglasila za vseslovenskega, pripravili modno-kulinarični dogodek, katerega tema je bila problematika odpadne hrane. V atriju Mestnega muzeja v Ljubljani so skozi modo in jedi, ustvarjene iz potencialnih zavržkov hrane, predstavili kampanjo Zbudi svojo hranozavest, ki poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog, saj povprečen slovenski prebivalec na leto zavrže kar 72 kilogramov hrane. Da bi ozaveščenost o hranozavestnem načinu življenja spodbudili tudi med najmlajšimi, na nekaterih slovenskih osnovnih šolah danes poteka Hranozavestni kviz o preudarnem ravnanju s hrano, ki ga izvaja program Ekošola.
Odpadna hrana je eden večjih izzivov tako na globalni kot nacionalni ravni. Pri tem ne gre le za vprašanja, na katera morajo odgovoriti proizvajalci in trgovci, temveč se težava tiče tudi gospodinjstev, kjer še vedno nastaja največ, kar 47 odstotkov odpadne hrane. Na pobudo Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, skupnosti Etri z Mini tovarno ter podjetja Tam Tam je lani Vlada RS 24. april razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane ter aktivno pristopila k ozaveščanju o tem globalnem izzivu.
»V svetovni prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje, živilska industrija, trgovci, gostinstvo in potrošniki, letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Največji delež odpadne hrane, kar 47 odstotkov, nastane ravno v gospodinjstvih, kar pomeni, da prav vsak izmed nas nosi veliko odgovornost. Prvi korak do smotrnejše porabe živil in zmanjšanja odpadkov so tako vnaprej pripravljeni jedilniki in načrtovani nakupi, zatem pa umno razpolaganje s pripravljeno hrano. Na krožnik si vzamemo, kolikor bomo pojedli, da lahko preostanek obroka shranimo za kasneje, ga pojemo v službi za malico, zamrznemo. Povedano krajše, s hrano moramo ravnati zavestno in odgovorno,« je povedala Nataša Kebe z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je koordinatorka projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Projekt poleg preostalih odgovarja tudi na izzive zmanjševanja količin odpadne hrane.
S projektom Zbudi svojo hranozavest Lidl Slovenija in partnerji projekta Slovenski dan brez zavržene hrane nadaljujejo večletna prizadevanja za ozaveščanje javnosti o problematiki odpadne hrane.
»V Lidlu Slovenija se zavedamo odgovornosti, ki jo kot trgovec nosimo za zmanjšanje količin odpadne hrane, zato je to eden od naših strateških trajnostnih ciljev. Podjetje se z upravljanjem odpadne hrane sistemsko ukvarja že vrsto let in nenehno nadgrajuje procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin odpadne hrane; presežno hrano doniramo humanitarnim organizacijam, obenem pa smo vseskozi aktivni pri ozaveščanju javnosti o tej problematiki. Naša želja je, da hranozavesten način življenja postane zavestna odločitev prebivalcev Slovenije, da delamo dobro zase in za planet,« je dejala Metka Šilar Šturm, vodja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.
Sinočnji dogodek Zbudi svojo hranozavest je bilo modno-kulinarično doživetje z ozaveščevalno noto; hranozavesten odnos do življenja je bil predstavljen skozi modo in kulinariko.
Mladi oblikovalci predstavili svoj odnos do odpadne hrane
S kolekcijo devetih trajnostnih kuharskih predpasnikov, ki so bili izdelani posebej za ozaveščevalno kampanjo Zbudi svojo hranozavest, so na dogodku svoje delo predstavili mladi slovenski modni oblikovalci Jurij Fidel, Katja Kuhar, Anita Miklavčič in Uroš Topić, ki so pri ustvarjanju modnih kreacij raziskovali odnos do odpadne hrane.
»Ob razmišljanju, kako se lotiti izziva, torej oblikovanja predpasnikov, ki bi čim bolje opozorili na skrbno ravnanje s hrano, sem se odločila, da bom izhajala iz uporabe materiala. Enaka težava kot pri odpadni hrani se pojavlja tudi pri odpadnem tekstilu. Na podlagi te analogije sem za svoje predpasnike uporabila material iz že uporabljenih, ‘second hand’ oblačil in iz njih ustvarila nove kose z dodano vrednostjo in novim namenom uporabe,« je koncept zasnove svojih predpasnikov pojasnila modna oblikovalka Katja Kuhar.
Modne predpasnike so si v okviru kampanje Zbudi svojo hranozavest nadeli ambasadorji blagovne znamke Lidla Slovenija nutricionist Jernej Ogrin, šepetalec hrani Sašo Šketa, ustvarjalka vsebin Klara A. Žagar ter kulinarični bloger in avtor kuharske knjige Jernej Zver. Na plakatih, ki so se v teh dneh pojavili na plakatnih mestih partnerja projekta TAM-TAM, so predstavljeni z jedmi, ki so bile ustvarjene iz potencialnih zavržkov hrane.
Iz hrane, ki bi jo lahko zavrgli, naj nastanejo okusne jedi
Ideje, kako iz ostankov hrane ustvarimo okusne jedi, je sinoči s kreativnim kuhanjem v živo predstavil ambasador Lidla Slovenija Sašo Šketa, kulinarični bloger, ki zase pravi, da je šepetalec hrani.
»Hrana ni in ne sme biti odpadek. Tudi iz živil, ki na prvi pogled niso videti najlepša ali jim bo kmalu potekel rok, lahko ustvarimo novo zanimivo jed. Preprosti ostanki od kosila ali večerje lahko z nekaj truda postanejo prave gurmanske kreacije,« je povedal Šketa, velik zagovornik hranozavestnega življenjskega sloga.
Pogostitev iz jedi iz potencialne odpadne hrane
Da imajo na prvi pogled neokusni ostanki hrane potencial za ustvarjanje novih jedi, če le znamo uporabiti svojo domišljijo in ustvarjalnost, je s pogostitvijo na dogodku pokazala Mini tovarna. Mini tovarna je inovativen koncept predelovalnega obrata, ki deluje v okviru skupnosti Etri in ob podpori Lidla Slovenija ter razvija različne možnosti pouporabe presežne hrane tam, kjer ta po navadi nastaja, denimo v trgovinah, pri kmetih in manjših pridelovalcih. Obiskovalci dogodka so lahko pokusili jedi, pripravljene izključno iz potencialnih zavržkov hrane, med drugim reciklirane krekerje z zeliščnim maslom, pestom in zelenjavnim posipom.
Dodatno ozaveščanje ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane
Program Ekošola danes za otroke tretje triade osnovne šole izvaja Hranozavestni kviz o preudarnem ravnanju s hrano, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo v Hiši EU organizira celodnevni dogodek Spoštujmo hrano, spoštujmo planet v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. K razpravi so povabili zanimive sogovornike iz Slovenije in tujine, ki predstavljajo posledice odpadne hrane, možna ukrepanja in dobre prakse. V preddverju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Dunajska 22, Ljubljana) je na ogled tudi razstava plakatov iz preteklih kampanj ob dnevih brez zavržene hrane.
