DL: Vinjevrška pogača je lahko tudi medena

9.8.2023 | 13:00

Martina Zidaric je ponosna pokazala svojo medeno potico z orehi.

Elizabeta Verščaj z medeno vinjevrško pogačo

Ekočebelar Roman Košale: »Čebele se ne morejo in ne znajo tako hitro prilagoditi vsem podnebnim spremembam.«

Nadevana jabolka z ajdovo kašo in medom

Medeni šarkelj

Ajdnik

Ob letošnjem svetovnem dnevu čebel je bilo veliko slišati o njihovem pomenu za obstoj človeštva in ohranjanje narave, zaradi česar so čebele trdno zasidrane v naši kulturi, mitologiji in tudi kulinariki.

K temu zavedanju so želele pripomoči tudi članice Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev, ki so pripravile zanimiv kulturno-kulinarični dogodek. V Zwittrovi dvorani Hiše žive dediščine je dišalo po medenih dobrotah, ki so jih spekle članice društva pod vodstvom Elizabete Verščaj. Sodelovalo jih je kakih dvajset. »Med tudi sicer rade dodajamo v jedi, lani pa sem se spomnila, da bi bilo prav, da medenim izdelkom posvetimo več časa, in tako smo zdaj že drugo leto ob svetovnem dnevu čebel pripravile razstavo jedi,« pove predsednica društva.

Za med pravijo, da je hrana bogov – z blagodejnimi lastnostmi blaži vneto grlo, ima tudi antioksidante in antibakterijske učinke, krepi odpornost organizma. Elizabeta Verščaj opomni, da se med sicer ne sme segrevati nad 40 stopinj Celzija, saj s tem izgubi kakovost in zdravilno moč, »a gotovo ne vse, ostane aroma in gotovo še kaj koristnega«.

SLANE IN SLADKE JEDI

V Beli Cerkvi so bile na ogled čudovite in slastne slane in sladke jedi z medom: svinjska ribica z medom in jabolki, ocvrte piščančje prsi z medenim prelivom, banana z medom in čokolado, medena potica z orehi, medeni kolač, sadni narastek z medom, ajdnik, gratinirani cimetovi rezanci s smetano in druge.

Celo vinjevrško pogačo so članice društva podeželskih žena in deklet pripravile na meden način – kot je povedala predsednica, gre za enak recept kot sicer, le da se v testo doda nekaj medu, potem pa se pogačo sredi peke še povrhu malce polije z medom. A posoliti jo je treba še vedno in okus je prav zanimiv. Gotovo so obiskovalci dobili ideje, kaj pripraviti, zlasti ker je ob koncu prireditve sledila degustacija razstavljenih jedi.

Sicer pa so čebelje pridelke – med, cvetni prah, matični mleček, propolis – na ogled prinesli tudi domači čebelarji iz šmarješke občine: čebelarstvo Voglar, Gorenc in Hren.

KOŠALE ZASKRBLJEN

Zbrani so z zanimanjem prisluhnili priznanemu dolenjskemu ekološkemu pridelovalcu medu Romanu Košaletu iz Gradenj v občini Šmarješke Toplice, ki veliko ve o vzgoji in življenju čebel ter o njihovem pomenu v našem življenju. Predaval je o ekoloških izdelkih iz medu na drugačen način. Z družino prideluje ekološki med z dodatki, kot so ameriški slamnik, rdeča pesa, materina dušica, borovi in smrekovi vršički, granatno jabolko.

Košale, član Čebelarskega društva Dolenjske Toplice in Čebelarskega društva Šmarješke Toplice - Škocjan, je zaskrbljen zaradi letošnjih razmer za čebelarjenje. »Česa takega kot letos v vsej svoji čebelarski karieri, ki traja od 6. razreda osnovne šole, še nisem doživel – kar dva meseca sem moral hraniti čebele, da so sploh preživele. V tem času bi morale imeti v naravi pogrnjeno mizo, ne pa da jih moramo vzdrževati. Čebele so porabile vso svojo staro zalogo in zdaj moram vsak drugi dan dotakati 0,75 dc sladke tekočine oz. ekološkega sirupa na družino. Pa tako lepo je kazalo na začetku – na Gačah je bilo meter snega, kar je pozitiven znak, da se narava počasi napaja in dobi, kar potrebuje. Rastlina da potem čisto nekaj drugega od sebe: ogromno sokov. A nato je prišlo slabo vreme pa dež, dež, dež,« pripoveduje Košale, ki ima v Starih Žagah na območju Kočevskega roga z ženo Zvonko počitniško hišo in tri čebelnjake s 50 družinami.

»Kakovost medu pa je odvisna tudi od sestave tal – rastline vase posrkajo rudnine iz tal, iz rastlin pa čebele. Tako je naš med iz Starih Žag denimo čisto drugačen kot tisti na Krasu,« pripoveduje izkušeni čebelar, ki je lani edini iz Slovenije sodeloval na 14. svetovnem ocenjevanju v Italiji in prejel nagrado za najboljši ekološki med.

Roman Košale, ki se vseskozi izobražuje in preučuje čebele ter čebelje pridelke, pa vzroke za umiranje čebel pri nas ne vidi le v varoji, ampak tudi v prehrani. »Na hitre in drastične podnebne spremembe, kot jih do zdaj še ni bilo, se čebele kljub vsemu ne zmorejo in ne znajo tako hitro prilagoditi. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo,« pravi.

Na prireditvi v Beli Cerkvi je Ivanka Zagorc iz Šmarjete predstavila svojo knjigo Čebela Mihaela, povej in izvedla delavnico izdelave čebelic iz penaste gume.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

Besedilo in fotografije: L. Markelj

Galerija