REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kateri mediji NISO dobili finančne podpore države? Objavljamo seznam zavrnjenih, ki razkriva bistvo problema!

Kateri mediji NISO dobili finančne podpore države? Objavljamo seznam zavrnjenih, ki razkriva bistvo problema!Ministrstvo za kulturo podpira klientelizem. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Vsaka vlada si zastavi svoje projekte, a pogosto ne trajajo niti štiri leta.

Kot kažejo zadnji dogodki v državi – na primer prav ujme in poplave, zaradi katerih se je ustavilo marsikaj – je eden od resnih problemov tudi kampanjskost in politično dodeljevanje sredstev.

To lahko vidimo v tem, da je Slovenija po osamosvojitvi zanemarila podjetje, ki je urejalo hudournike, da so vlade iz leta v leto zmanjševale ali drugače spreminjale višino sredstev za protipoplavne namene in podobno.

Vsem tem nameram je skupno to, da so podvržene vsakokratnim spremembam oblasti. Vsaka vlada si zastavi svoje projekte, a pogosto ne trajajo niti štiri leta.

In tako se država razvija kampanjsko, sredstva pa pogosto delijo neracionalno in po političnih kriterijih. In to kljub demokraciji, ki menda vlada v državi.  

Opazno je tudi, da se nekateri mediji sploh ne prijavljajo v obsobju vladanja določenih vlad, za sredstva prosijo le, ko so na oblasti njihove vlade. Nekateri, ki res niso niti levi in desni, pa seveda lahko postanejo neprimerni za sofinanciranje v obeh primerih.

Tipičen primer je tudi dodeljevanje sredstev za financiranje programskih vsebin medijev.

Letos se je na redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2023 (JPR –MV–2023) po navedbah Ministrstva za kulturo prijavilo 130 popolnih, pravočasnih in v celoti dopolnjenih vlog - če ne štejemo še tiste, za katere na ministrstvu trdijo, da jih po elektronskem sistemu menda sploh niso dobili...

Če pogledamo seznam zavrnjenih medijev letos in ga primerjamo s seznamom tistih, ki so dobili lepe zneske v času Janševe vlade lahko takoj ugotovimo, da se odvisno od barve vlade v času desnih vlad poveča število sredstev za »desne« medije, v času »levih« vlad pa višina sredstev in število »levih« medijev.

Opazno je tudi, da se nekateri mediji sploh ne prijavljajo v obsobju vladanja določenih vlad, za sredstva prosijo le, ko so na oblasti njihove vlade.

Tokrat lahko vidimo, da mediji in založniki, ki so dobili izdatno podporo že v času prvega leta zadnje Janševe vlade, na primer Nova obzorja, Pro TV, Planet TV, Družina, Drušvo katoliških pedagogov, Dom Sv. Jožef, duhovno prostvetni center, Zavod Iskreni in drugi, ki spadajo v vplivne medije, ki so blizu SDS in NSi in so dobivali zneske tudi okoli 20.000 evrov, tokrat niso dobili niti centa.

So pa isti mediji dobili velike vsote, ko jih je ocejevala drugačna komisija na kulturnem ministrstvu leta 2021.

O razdelitvi proračunskega denarja, namenjenega pluralizaciji medijev ter podprtju kakovostnih vsebin, so leta odločali člani strokovne komisije Matej MakarovičBorut RončevičTamara Besednjak ValičJonatan Vinkler in Suzana Žilič Fišer.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Makarovič in Rončević sta že več kot desetletje tesno povezana z vladajočo stranko SDS in ji pomagata pri ustvarjanju medijske politike in utrjevanju strankarske ideologije.

Matej Makarovič, Borut Rončević in Tamara Besednjak Valič so tudi avtorji raziskave o odnosu medijev do vlade med korona krizo, ki jo je naročilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom razvpitega kulturnega ministra Vaska Simonitija.

Po njihovem je raziskava potrdila to, na kar opozarjajo že dolgo časa - da »medijski prostor obvladujejo mediji naklonjeni levici«.

Nekateri, ki res niso niti levi in desni, pa seveda lahko postanejo neprimerni za sofinanciranje v obeh primerih.

Letošnji seznam prijaviteljev, ki letos »NISO bili predlagani za sofinanciranje« in ga tokrat prvič objavljamo, to znova dokazuje:

 

Ime prijavitelja

1.

ADRIA MEDIA LJUBLJANA, založništvo in trženje d.o.o.

2.

Artist d.o.o.

3.

ASTRUM d.o.o.

4.

Avto medija d.o.o.

5.

CV KONCEPT MULTIMEDIJA

6.

Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

7.

Dom Sv. Jožef, duhovno prostvetni center

8.

Domovina d. o. o.

9.

Društvo katoliških pedagogov Slovenije

10.

Društvo slovenskih pisateljev

11.

Eposavje Media d.o.o.

12.

Glasbeni klub radio Terminal

13.

Gora d.o.o.

14.

Insights, družba za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o.

15.

Inštitut za strateške rešitve

16.

IR IMAGE, agencija za trženjsko komuniciranje, d.o.o.

17. 

KREATIVNA PIKA, družba za komunikacijski management, d.o.o.

18.

KUD Apokalipsa

19.

Kulturni center, Zavod za umetniško produkcijo in založništvo, Maribor

20.

Mladinska knjiga Založba d. d.

21.

MOJ RADIO, Boris Sušin s.p.

22.

MOPS d.o.o.

23.

MOREL TISKOVNA AGNECIJA, D.O.O.

24.

Nova obzorja založništvo d.o.o.

25.

Novice, založniško podjetje, d.o.o.

26.

Občina Šentrupert

27.

Planet TV, televizijska dejavnost, d.o.o.

28.

Poslovno svetovanje, Borut Štajnaher s.p.

29.

PRO TV d.o.o.

30.

Radio Antena, podjetje za informiranje, založništvo, radio in video produkcijo d.o.o., Ljubljana

31.

RADIO CAPRIS d.o.o. radijska dejavnost

32.

Radio City, d.o.o

33.

RADIO MAKSI, radijska dejavnost, d.o.o.

34.

RADIO NET PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE d.o.o.

35.

RADIO PRO 1, radijska produkcija, d.o.o

36.

Razvojna agencija Slovenske gorice d.o.o.

37.

Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica

38.

REPORTER MEDIA d. o. o.

39.

Ribiška zveza Slovenije

40.

Skupina KAOS, konvergenčni audio sistemi, d.o.o.

41.

SMARTPLACE, d.o.o.

42.

STROMBOLI, marketing, d.o.o.

43.

Topnews.si d.o.o.

44.

TSmedia, medijske vsebine in storitve, d. o. o.

45.

Turistična zveza Slovenije

46.

Velenjcan.si, Ervin Škotnik, s.p.

47.

VIDEO PRO d.o.o.

48.

Vigred, d.o.o.

49.

Založba Goga, zavod za založniško in umetniško dejavnost

50.

Zavod Disisdis - Zavod za medijske dejavnosti Ajdovščina

51.

Zavod Iskreni, zavod za kulturo življenja

52.

Zavod M24, Maribor

53.

Zavod Media Ples

54.

Zavod MojaLeta.si

55.

Zavod Primoža Trubarja, Murska Sobota

56.

Zavod Savus

57.

Zavod Vladimire Rejc

58.

Zavod za informativno dejavnost madžarske narodnosti

59.

Zavod za založniško dejavnost Vzajemnost

60.

Zavod ZON.si, Zasavske onlajn novice

61.

Združenje invalidov - Forum Slovenije

62.

Združenje za informiranje Savinjske doline

63.

Zveza paraplegikov Slovenije

In kdo je tokrat odločal o dodeljevanju sredstev ter odločil, da zadevni programi (s seznama zgoraj) niso primerni za sofinanciranje?

Strokovno presojo in ocenjevanje vlog, ki so prispele na javni razpis je opravila Strokovna komisija za medije, ki so jo letos sestavljali dr. Jernej Kaluža, predsednik, ter člani in članice Katja Lihtenvalner, dr. Jernej Amon Prodnik, Boštjan Špetič in Bojan Veselinovič.

Seveda bodo trdili, da so njihove presoje zgolj »strokovne«, a vsi vemo, kako je s tem.

Izbrala jih je ministrica, ki prihaja iz stranke Levica.

Da bi bile takšne izbire res strokovne, bi jih morali sestavljati strokovnjaki izbrani ali z večjim političnim soglasjem, ali pa še bolje, strokovnjaki izbrani s strani drugih strokovnih organov, nevezani na stranke in politiko, strokovnjaki in javne osebnosti, ki spremljajo medije in jim je v interesu transparentno delovanje medijev, tudi z mandatom, ki se razteza na več let in preko mandata posameznih strank ali vlad.

V prejšnji vladi je podobno komisijo, le desnosučno sestavil minister iz vrst SDS.

In v tem je seveda problem.

Da bi bile takšne izbire res strokovne, bi jih morali sestavljati strokovnjaki izbrani ali z večjim političnim soglasjem, ali pa še bolje, strokovnjaki izbrani s strani drugih strokovnih organov, nevezani na stranke in politiko, strokovnjaki in javne osebnosti, ki spremljajo medije in jim je v interesu transparentno delovanje medijev.

Strokovnjaki tudi z mandatom, ki se razteza na več let in preko mandata posameznih strank ali vlad.

Porabo javnih sredstev je potrebno umakniti pred odločanjem vsakokratnih vlad, ki jih zlorabljajo za nagrajevanje strankarskih interesov.

Tako, kot kažejo dobre prakse v tujini.

Če ne, bodo izbire samo na videz strokovne – in v resnici pogosto politične, nestrokovne in krivične.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek