Posvet o vzdržnem pokojninskem sistemu

Besedilo: Ana Jagodic Dolžan
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 27. marec 2023 / 18:07  

S posvetom, ki sta ga pripravila Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov, se je odprla javna razprava o načrtovani prenovi pokojninskega sistema.

Ljubljana – Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj bi do poletja Ekonomsko-socialnemu svetu predložilo izhodišča za pokojninsko reformo, ki jo mora državni zbor sprejeti do konca leta 2024, je spomnil minister Luka Mesec. »Ampak to ne pomeni, da bo z letom 2025 vse postavila na glavo,« je poudaril in pojasnil, da naj bi reforma odgovorila na vprašanja, kako pokojninski sistem do leta 2050 narediti finančno vzdržen, pravičen, transparenten in poskrbeti za dostojne pokojnine. »Družba se stara. Če ne bomo nič naredili, se bo razmerje med plačniki v pokojninsko blagajno in prejemniki slabšalo … Danes je upokojencev 25 odstotkov, leta 2050 jih bo ob nespremenjenih pogojih 37 odstotkov.«

Poenostavitev postopkov za zaposlovanje tujcev (noveli zakonov o tujcih in o zaposlovanju tujcev sta v državnem zboru) bi po njegovih besedah lahko delno nadomestila izpad na trgu dela – vsako leto namreč odide 22 tisoč ljudi, na novo pa se jih zaposli dobrih 17 tisoč. Hkrati pa bi sprememba migracijske politike zmanjšala težave s financiranjem pokojnin. Pri upokojevanju se na ministrstvu nagibajo k tako imenovanim mehkim metodam. Eden od ukrepov, ki jih nameravajo uvesti, je razgovor delodajalca in zaposlenega (pri starosti okoli 55 let) o tem, kako bo zaključil kariero in na svoje delovno mesto uvedel nekoga mlajšega, je pojasnil minister. Ocenjujejo tudi, da bi drugi steber moral biti obvezen, vanj pa naj bi v enakem deležu prispevali delodajalci in zaposleni.

Za razpravo o reformi, pri kateri si želi doseči soglasje socialnih partnerjev, so tako po ministrovih besedah ključna vprašanja, koliko smo pripravljeni dodatno prispevati v pokojninsko blagajno, bodisi prek višjih prispevkov za prvi steber ali z obveznim vplačilom v drugi steber, koliko migrantov smo kot družba pripravljeni sprejeti, koliko časa smo pripravljeni delati in kako doseči, da bi mladi hitreje stopali na trg dela, starejši pa ga kasneje zapuščali, ter koliko solidarnosti vnesti v pokojninski sistem.

Stališče gospodarstva

»Za delodajalce je ključno, da bo napovedana reforma zagotavljala finančno vzdržnost pokojninske blagajne, da ne bi bremena financiranja prenesli na gospodarstvo,« je na posvetu poudaril izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček. »Absolutno nasprotujemo dvigu prispevnih stopenj za gospodarstvo.« Kot je povedal, krožijo neuradne različice reforme, ki govorijo o povečanju prispevnih stopenj za pokojninsko blagajno med šest in osem odstotkov. »Nas predvsem zanima seštevek vseh obremenitev. Če je torej potrebno povečanje za pokojninsko zavarovanje, pričakujemo zmanjšanja na drugih področjih, saj nam davčna reforma obljublja razbremenitev gospodarstva in stroškov dela.« Uvedba drugega pokojninskega stebra se je po njegovih besedah tudi s pomočjo države, ki spodbuja kolektivno pokojninsko zavarovanje z davčnimi olajšavami za podjetja, dobro prijela. »Naslednji korak je verjetno tretji steber. Država bi morala z ustrezno davčno politiko prav tako spodbujati individualna varčevanja,« je dejal Gorenšček, ki je sicer tako kot minister poudaril pomen poglobljene razprave o reformi in konsenza.

O naložbenih stebrih

Tudi Karmen Dietner, predsednica uprave v Pokojninski družbi A, meni, da je drugi steber zaživel, čeprav je bilo doslej res zbranih le tri milijarde evrov. »Vključenih je blizu šestdeset odstotkov delovno aktivnih, kar je primerljivo s številnimi drugimi državami. Potrebuje pa nadgradnjo,« se je strinjala z drugimi govorci. Aleš Berk Skok z ljubljanske ekonomske fakultete je poleg drugega poudaril pomen tretjega stebra, ki mora biti fleksibilen in omogočati razpolaganje vplačnika z lastnimi sredstvi. Pri tem predlaga uvedbo davčnih ugodnosti, ki so za socialno šibkejše relativno višje.

Direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Mira K. Veljić prav tako meni, da naložbena stebra ne bosta zares zaživela brez davčnih spodbud, poleg tega pa je nujno finančno opismenjevanje. »Slovenci smo pridni varčevalci, nismo pa pametni investitorji.« S spodbujanjem varčevanja v drugem in tretjem stebru, ki naj bi bil fleksibilen, bi se po njenih besedah spodbujal tudi kapitalski trg. »Želimo razbijati mit, da je trg kapitala namenjen zgolj bogatim posameznikom in špekulantom,« je dodala.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič se je na razmišljanje o davčnih spodbudah odzval s podatkom, da že obstajajo, vendar jih številni sploh ne izkoristijo. Po njegovem mnenju je treba na življenje posameznika in njegove potrebe gledati celostno, kar je tudi vodilo pri pripravi vseh reform, od pokojninske do zdravstvene in davčne.