Širša Štajerska regija je od nekdaj slovela, kot izjemno gospodarsko usmerjena regija Slovenije, z njo pa tudi njena prestolnica – mesto Maribor. Tu so se ”rodila” številna izjemno uspešna državna podjetja, vplivni Štajerci in Štajerke pa so leta uspešno vodila in razvijala mesto in širšo okolico. Imeli smo izjemno dobro pozicionirane banke – Nova KBM in Poštna banka Slovenije, močne zavarovalnice, denimo Zavarovalnica Maribor pa tudi številne druge pomembne ustanove, ki so širšo regijo postavile in držale na vrhu gospodarskih dejavnosti.

Posledice centralizacije in odliva kadrov za našo regijo niso dobre

V zadnjih letih pa je postala centralizacija ne samo gospodarstva, temveč velike večine aspektov življenja v Sloveniji več kot očitna. Že res, da so vse slovenske regije deležne razvoja, a ne gre zanikati, da je večina sil usmerjenih v prestolnico države – v Ljubljano. Tako je tudi Štajerska v zadnjih letih izgubila nekdaj veliko gospodarsko moč. Sedeži podjetij so se preselili v Ljubljano, podjetja so se prodala tujcem, vodstveni kadri pa namesto domačinov sedaj sestavljajo posamezniki, ki ne samo, da prihajajo iz drugih koncev države, tudi svoje strokovno izobraževanje so v večini opravili na fakultetah drugih univerz – pretežno Univerze v Ljubljani. Podjetja so tako izgubila vodstvene kadri, ki bi s svojo ponotranjeno pripadnostjo skrbeli za razvoj mesta pa tudi širše regije. Svoje znanje tako, morda tudi zaradi boljših pogojev dela, ponujajo delodajalcem sosednje Avstrije.

Centralizacijo in izgubo domačih vodstvenih kadrov zaznavajo tudi pri Štajerski gospodarski zbornici. ”Žal smo v Sloveniji zadnjih nekaj let priča vedno intenzivnejši centralizaciji na vseh področjih, kljub vsem obljubam in zagotovilom različnih vladajočih struktur, da se mora razvoj Slovenije decentralizirat. Tudi na področju “odliva” vodstvenih kadrov iz Maribora in Štajerske se že nekaj let srečujemo s tem problemom. Posledice tega za našo regijo niso dobre. Čeprav ne razpolagamo z natančnimi izračuni, kaj to pomeni iz vidika vlaganja v našo regijo, pa realno ocenjujemo, da pomanjkanje pripadnosti vodstvenih kadrov mestu in regiji slabo vpliva tudi na vlaganja podjetij v razvoj regije. Težko je namreč pričakovati, da bo vodstven kader, ki z regijo ni tesneje povezan, interese razvoja regije zastopal v največji možni meri, da se bo za regijo “boril”,” za naš medij problematiko pokomentira direktorica ŠGZ mag. Aleksandre Podgornik.

Centralizacija vidna na več ravneh

Da centralizacija na žalost traja že nekaj časa opaža tudi mag. Boris Sovič, nekdanji član Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije in dvakratni župan Mestne občine Maribor. ”Bančništvo, zavarovalništvo, energetika, in številne druge dejavnosti, so se lastniško konsolidirale in tudi reorganizirale. S pripojitvami in prenosi sedežev dejavnosti drugam Maribor in regija precej izgubljata in to na več ravneh, vsekakor tudi na zaposlitveni in finančni ravni. Vidna posledica sta dva vse močnejša jutranja toka dnevne migracije zaposlenih, eden proti severu in eden prozi jugozahodu. Maribor ima negativne demografske kazalnike, nadpovprečno brezposelnost ter podpovprečni obseg investicij in gradbene dejavnosti,” meni in doda, da je pasivnost lokalnega okolja voda na mlin centralizacijskim tendencam.

Po njegovem mnenju Slovenija nujno potrebuje proticentralizacijski trajnostni razvojni načrt, načrt dekoncentracije in decentralizacije dejavnosti, ki so v pristojnosti države, z zavezo za policentrični razvoj. ”V dobro državljank in državljanov celotne države bi ga bilo potrebno pripraviti čim prej.”

Zakaj je sploh lahko prišlo do tako močne centralizacije?

Po osamosvojitvi so se občine razdrobile, pokrajine pa se kljub ustavni možnosti niso ustanovile. Dejavnosti se koncentrirajo, regionalna središča operacij se ukinjajo, teritorialna prezenca se zmanjšuje. Zaradi dolgoletne razvojne usmerjenosti, ki ni temeljila na skladnem regionalnem razvoju, zaradi vse močnejše vertikalne koncentracije številnih javnih dejavnosti, se regionalne razlike ne zmanjšujejo, ampak povečujejo. Sovič je prepričan, da to še posebej čuti naše območje, ki je bilo v prejšnjih državah nadpovprečno razvito, tokrat pa je prvič podpovprečno razvito. In kot kažejo podatki Eurostata za leto 2021, se na primer med kohezijskima regijama razvojne razlike ne zmanjšujejo, temveč na žalost povečujejo.

”Po dobrih treh desetletjih samostojne države je čas, da se začne proces decentralizacije in skladnega regionalnega razvoja. Naj ne bo napačno razumljeno, vendar pretirana centralizacija ima lahko v Sloveniji tudi dezintegracijski, odbojni učinek in lahko prispeva k pospešenem navezovanju na regije v soseščini. Kljub močni centralizaciji se je na primer ob nedavnih krizah pokazalo, da so prav zaposlitvene potrebe v soseščini pomembno ublažile socialno stisko,” je prepričan Sovič.

Vloga odločevalcev velika

V skladu s slovensko ustavno ureditvijo je moč poslancev velika. Precejšnjo vlogo imajo gotovo tudi župani, ne toliko v smislu pristojnosti do državnih institucij, kot v smislu moči argumentirane javne besede v imenu svojih volivk in volivcev, pravi Sovič.

 

Kot je zapisano v uvodu k smernicam OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti, mora država oblikovati jasno politiko lastništva v državnih podjetjih, določiti mehanizem odgovornosti za izvajanje te politike in odgovarjati v parlamentu za izvajanje te politike. Državni zbor med drugim sprejema klasifikacijo kapitalskih naložb države, definira razvojne politike in opredeljuje posamezne strateške cilje pri upravljanju naložb. Upravljavec kapitalskih naložb države pa državnemu zboru letno tudi poroča o upravljanju.

”Oboji, tako poslanci kot župani se lahko tudi v skladu s smernicami OECD učinkovito zavzamejo za takšne naložbe v podjetja v javni lasti, da so ta nosilci regionalnega razvoja, da se v njih ohranja dejavnost in delovna mesta, ki predstavljajo razvojni zagon za posamezno regijo. Podobno velja tudi za centralizacijo v negospodarskem sektorju, ki je še večja,” še doda Sovič.

Nekdo, ki je iz neposrednega okolja hitreje in lažje razume njegove izzive

Za uspešnost izvajanja funkcije vodenja in nadzora v gospodarskih družbah sta ključna preglednost kandidiranja in izbora članov organov, kompetentna sestava ter seveda angažirano ravnanje v najboljšem interesu družb v skladu z njihovim poslanstvom, meni Sovič in ob tem doda, da je sicer bolj kot sama lokalna provenienca članov organov vodenja in nadzora pomembna njihova kompetentnost in integriteta. ”A ker je Maribor drugo največje regionalno središče v državi, univerzitetno mesto in pomembno poslovno prizorišče, je precej nenavadno, če v organih vodenja in nadzora ni ustreznega prostora tudi za kadre iz regije.”

Nadaljuje, da morajo organi vodenja in nadzora gospodarske družbe ravnati v najboljšem interesu gospodarske družbe. Ne glede na geografsko provenienco članov organov to predpostavlja tudi družbeno odgovornost, torej razumevanje potreb okolja v katerem gospodarska družba deluje in sprejemanje soodgovornosti za trajnostni razvoj tega okolja ter tudi vračanje temu okolju.

Čisto na človeški ravni je verjetno tako, da nekdo, ki je iz neposrednega okolja, morebiti hitreje in lažje razume njegove probleme in izzive ter lažje prispeva k razvoju. A kompetenten gospodarstvenik, ki se zaveda družbene odgovornosti, se bo gotovo angažiral za to, da bo družba, za katero je odgovoren, izpolnjevala sodobna načela družbene odgovornosti, ki so vključena tudi v relevantne standarde kakovosti in odličnosti, ki se jim zavezuje vedno več družb

Pri treh štajerskih družbah smo tako preverili kako so bila urejena leta 2012 in kdo je sedel na vodstvenih položajih ter podatke primerjali s stanjem v letošnjem letu.

Zavarovalnica Sava

Zavarovalnica Sava s sedežem na naslovu Ulica Eve Lovše 7 v Mariboru je del Zavarovalne skupine Sava. Organizirana je kot delniška družba in je v 100-odstotni lasti Save Re, d. d. Uprava družbe vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost ter zastopa in predstavlja družbo v pravnem prometu. S svojim delom, znanjem in izkušnjami zagotavlja optimalno vodenje in upravljanje tveganj družbe ter pri tem zasleduje cilj dolgoročnega uspešnega poslovanja družbe. Predsednik uprave Jošt Dolničar je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Opravljen ima pravniški državni izpit. Namestnik predsednika uprave je prav tako študij zaključil v Ljubljani. Mag. Primož Močivnik je diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana, smer uporabna matematika, ter končal magistrski študij aktuarstva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Uroš Lorenčič, član uprave je diplomiral na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. In še zadnji član uprave, delavski direktor Robert Ciglarič je diplomiral na Višji šoli za notranje zadeve, kasneje tudi na Pravni fakulteti v Ljubljani. Opravljen ima pravniški državni izpit.

Nadzorni svet sestavljajo predstavniki delničarjev in zaposlenih. Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe v skladu z veljavnimi predpisi, predvsem na podlagi določil Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o zavarovalništvu, Statuta družbe in Poslovnika o delu nadzornega sveta družbe. Predsednik nadzornega sveta in predstavnik delničarjev je Marko Jazbec v nadzornem svetu pa sto še predstavnika delničarjev: mag. Polona Pirš Zupančič, Pavel Gojkovič in mag. Peter Skvarča ter predstavnika zaposlenih mag. Aleš Perko in Branko Beranič.

Leta 2012 je bila takratna Zavarovalnica Maribor oblikovana kot delniška družba, katera večinska lastnica je bila Nova KBM. Na čelu uprave takratne Zavarovalnice Maribor je sedel Drago Cotar, ki je diplomiral na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. V upravi pa so poleg Cotarja delovali še mag. Borut Celcer, ki je magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani iz uporabe interneta na področju izvajanja zavarovalnih storitev, Srečko Čarni, mag. David Kastelic, ki je dodiplomski študij končal na Strojni fakulteti Univerze v Mariboru, magistriral pa na Ekonomsko poslovni fakulteti prav tako v Mariboru in Marko Planinšec, ki je dodiplomski študij zaključil na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.

V nadzornem svetu pa so delovali Dušan Čeč, dr. Janezu Komelj, Aleš Hauc in Miha Šlamberger ter predstavnika delavcev Robert Ciglarič in mag. Aleš Perko.

Dravske elektrarne Maribor

Dravske elektrarne Maribor s sedežem na naslovu Obrežna ulica 170 v Mariboru so že od same ustanovitve v 100 odstotni lasti Holdinga Slovenske elektrarne, d. o. o.. Na čelu družbe je generalni direktor mag. Damjan Seme, magister elektrotehniških znanosti, ki je dodiplomski in podiplomski študij zaključil na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Pomočnik generalnega direktorja Aleksander Brunčko pa je diplomant Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru in magister poslovnih ved Gea Collagea. Nadzorni svet DEM-a sestavljajo dr. Tomaž Štokelj, predsednik NS DEM, ki je dodiplomski in podiplomski študij zaključil na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, mag. Urška Gašperlin, namestnica predsednika NS DEM in Marjan Kirbiš predstavnik zaposlenih v NS DEM.

Leta 2012 je imela družba dva organa. V družbi je imenovana enočlanska uprava. Družbo zastopa direktor z omejitvami. Direktor družbe je bil tega leta mag. Viljem Pozeb, diplomirani ekonomist, pravnik in magister fakultete za državne in evropske študije v Kranju. Nadzorni svet pa so sestavljali dr. Marko Tandler – predsednik, Miran Jug, univerzitetni diplomirani inženir strojništva fakultete v Mariboru in Marjan Kirbiš, diplomiran inženir geodezije.

Nova KBM

Banka Nova KBM s sedežem na naslovu Ulica Vita Kraigherja 4 v Mariboru je od februarja letos v lasti OTP Banke in je članica Skupine OTP, leta 2012 pa je bila banka oblikovana kot delniška družba, katere večinska lastnica je bila država. V Novi KBM d.d. je v letošnjem letu uveljavljen dvotirni sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom.
Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost ter zastopa in predstavlja banko. Člani uprave se imenujejo za dobo do 5 let in so lahko ponovno imenovani. Uprava obvešča nadzorni svet o vseh zadevah, glede katerih obveznost obveščanja določajo veljavni predpisi. Uprava banke nadzorni svet obvešča o vseh drugih zadevah, ki jih s sklepom vsakokrat določi nadzorni svet. Na čelu uprave je kot predsednik uprave John Denhof, Američan, ki je diplomiral iz političnih ved na Michigan State University ter v letu 1991 dokončal podiplomski študij na Thunderbird School of Global Managament v zvezni državi Arizona v ZDA.

Magistrica ekonomije in poslovnih ved na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru Sabina Župec Kranjc je kot članica uprave odgovorna za finance in finančne trge. Miha Kristl, član uprave odgovoren za upravljanje tveganj je pridobil diplomo FRM pri Svetovnem združenju strokovnjakov za obvladovanje tveganj (GARP), na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani pa magistrski naziv. Matej Falatov član uprave odgovoren za poslovanje z gospodarskimi družbami je diplomant Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je tudi magistriral iz vodenja in organizacije podjetij s specializacijo na upravljanju banke.

Nadzorni svet ima v skladu s statutom 7 članov, ki jih imenuje skupščina banke. Trenutni predsednik nadzornega sveta je Imre Bertalan. Andrej Fatur deluje kot namestnik predsednika, poleg njiju pa so v nadzornem svetu še Marko Košak, Tünde Barabás, Tamás Bernáth, Sándor István Pataki in Dorothea Nikolaeva Nikolova-Iltcheva.

Tudi leta 2012 je bil pri banki v veljavi enak dvotirni sistem – uprava in nadzorni svet. Uprava Nove KBM je bila 31.12.2012 sestavljena iz dveh članov: to sta predsednik uprave Aleš Hauc, diplomant mariborske ekonomsko-poslovne fakultete in član uprave Igor Žibrik, ki je dodiplomski študij končal na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, podiplomski študij na University of California v Santa Cruzu.

Na dan 31.12.2012 je bil nadzorni svet sestavljen iz osmih članov. To so: dr. Peter Kukovica, Keith Charles Miles, dr. Egon Žižmond, mag. Peter Kavčič, Karmen Dvorjak, dr. Niko Samec, Miha Glavič in dr. Andrej Fatur.

S sponzorstvi in donacijami ključni pri razvoju regije

Domača podjetja ne le z ustvarjanjem delovnih mest, temveč tudi s svojo družbeno odgovornostjo v obliki sponzorstev, donacij in drugimi oblikami sodelovanja z lokalno skupnostjo predstavljajo veliko pomoč občinam pri razvoju in tudi ohranjanju kadrov v regiji.

Vsa tri podjetja seveda poudarjajo, da je družbena odgovornost visoko na prioritetni listi njihovih dejavnosti. ”Zavarovalnica Sava kot tudi vse njene predhodnice, med njimi tudi Zavarovalnica Maribor, se močno zaveda svoje vpetosti v okolje in pomembnosti kooperativnega sobivanja vseh členov družbe. Je eden večjih in uglednejših zaposlovalcev regije, ki ne skrbi le za svoje zaposlene, ampak vlaga tudi v okolje, kjer deluje,” pravijo pri zavarovalnici.

V Novi KBM pa izpostavijo, da so eden največjih donatorjev in sponzorjev na področju športa in kulture ter nevladnih organizacij na področju sociale v širši regiji, ob tem pa sodelujejo tudi v drugih družbeno in okoljsko naravnanih aktivacijah. ”Ob tem lahko poudarimo, da smo nedavno skupaj s SKB banko in matično madžarsko OTP banko po avgustovskih poplavah dodatno donirali 2,2 milijona evrov Gasilski zvezi Slovenije, Gorski reševalni zvezi Slovenije in Rdečemu križu Slovenije.”

”Na osnovi zavedanja pomena družbene in okoljske odgovornosti, družba Dravske elektrarne Maribor v obliki sponzorstev in donacij vsako leto podpre številne športne, kulturne, strokovne, izobraževalne in humanitarne dogodke oziroma projekte, ki so organizirani in izvedeni v občinah ob reki Dravi (od Dravograda do Formina,” pa povedo pri DEM.

V letu 2022 so posebno pomoč namenili obdravskim gasilskim društvom, ki so se odzvala klicu na pomoč ob požaru na Krasu. Ob tem so, v obliki materiala in opreme, skupaj z družbami skupine HSE in ostalimi energetskimi podjetji Slovenije, ponudili pomoč tudi Ukrajini. V letošnjem letu pa so bila znatna sredstva namenjena civilnim zaščitam in dobrodelnim organizacijam v občinah ob reki Dravi, ki so jih prizadejale avgustovske katastrofalne poplave in ujme, za nakup potrebne opreme.

V letu 2012 so podeljena sponzorstva in donacije predstavljala približno 1,7 odstotka čistih prihodkov od prodaje, v prvih devetih mesecih leta 2023 pa je družba za sponzorstva in donacije namenila približno tretjino tega odstotka.