REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ogljični in finančni odtis predsednice DZ: Petkrat več CO2 kot s tremi avtomobili in še 5400 evrov za uro poleta

Ogljični in finančni odtis predsednice DZ: Petkrat več CO2 kot s tremi avtomobili in še 5400 evrov za uro poletaŠirokogrudno: Predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič in njeno potovanje s sodobnimi kočijami... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič se je danes - znova - odpravila na obisk Dunaja.

Zdaj je povsem očitno, da bi predsednica DZ Urška Klakočer Zupančič že prvič lahko potovala z avtomobilom in da je 1. januarja, ko si je privoščila polet s falconom - res šlo za arogantno razsipništvo.

Predsednik avstrijskega parlamenta Wolfgang Sobotka je namreč Klakočar Zupančičevo vnovič povabil na Dunaj, kjer bo v četrtek slovesno odprtje prenovljenega parlamentarnega poslopja.

Po burnih odzivih na novoletni obisk Dunaja z vladnim letalom pa se predsednica tokrat na pot ne odpravlja s falconom. To pa prinaša s seboj dva sklepa:

Prvič, da je predsednica slovenskega parlamenta (za razliko od članov prejšnje, Janševe vlade) vendarle dovzetna za kritike in se je iz svoje napake nekaj naučila.

In drugič, to prav tako kaže, da bi že prvič lahko potovala z avtomobilom in da je 1. januarja, ko si je privoščila pot s falconom - res šlo za arogantno razsipništvo.

Nenazadnje, kot kažejo tudi številne objave na družbenih omrežjih in v medijih v sosednjih državah, tam se celo predsedniki držav odpravljajo na obisk drug drugemu z vlakom.

Alexander Van der Bellen, predsednik Avstrije, na državniške obiske rad pripotuje z Dunaja z vlakom, ne samo na snidenje s Sergiem Mattarello, predsednikom Italije, temveč tudi na srečanje s Pahorjem, tedaj še slovenskim predsednikom - v Ljubljani.

Da je Van der Bellnov sproščen način državniških potovanj in obiskov na tujem še kako nalezljiv, pa kaže tudi primer (sedaj že nekdanjega) slovaškega predsednika Kiska:

Andrej Kiska, zdaj že bivši predsednik Slovaške, je na državniški obisk k avstrijskemu kolegu februarja leta 2018 pripotoval z vlakom.

Da v tem primeru ni šlo za muho enodnevnico, pa kaže praksa tudi nove slovaške predsednice.

Zuzana Čaputová se iz Bratislave na državniške obiske prav tako odpravi kar se da gospodarno. Torej z vlakom:

Ob tem nihče od naštetih veljakov in še posebej Van der Bellen ne, ni zahteval zase posebnih privilegijev.

Vsi so potovali z rednimi linijami med prestolnicam posamičnih držav.

Tudi na Češko, na državniški obisk v Prago:

Celo kronane glave iz evropskih monarhij se ne branijo potovati z vlakom, kot kaže video posnetek spodaj.

Na posnetku sta od Van der Bellnu nizozemski kralj Willem-Alexander in njegova žena Maxima med potovanjem v Avstriji:

In sploh - tudi v službo se predsednik Avstrije odpravi brez spremstva in z javnim prevozom, v družbi navadnih smrtnikov:

Zdi se, da si je večina najvišjih evropskih politikov, med katere sodijo voditelji držav izbrala za priljubljeno prevozno sredstvo - vlake.

Tako na uradne obiske na tuje potujejo tudi predsedniki celo najbogatejših evropskih držav.

Spodaj lahko vidimo, da je tudi (nekdanja) švicarska zvezna predsednica Simonetta Sommaruga z ministri na uradni obisk na Dunaj potovala - z vlakom.

Ne gre za izjemo - predsednica Švice tudi v Davos januarja 2020 na srečanje s svetovnimi voditelji ni potovala s helikopterjem kot na primer Donald Trump, tedaj predsednik ZDA, sicer znan po aroganci, ko gre za skrb za okolje.

Niti predsedniku Irske se ni zdelo nič narobe, če se odpravi na pot med Dublinom in Belfastom z vlakom in ne z avtomobilom, čeprav je šlo za le okoli 150 kilometrov dolgo pot (v eno smer).

Enako je storil, ko je potoval na državniške obiske po evropskih prestolnicah...

Podobnih primerov je še veliko; nobenemu od zgoraj naštetih očitno ni niti na misel prišlo, da bi se norčevali iz zdrave pameti sodržavljanov tako, da bi se na pot odpravili z letalom, nato pa se naduto in užaljeno izgovarjali, češ »mar pričakujete, naj potujem s kočijo?«

Sicer spodnja novica priča, da je neki nemški družini bilo po godu celo enkrat daljše potovanje kot znaša pot med Ljubljano in Dunajem.

S kočijo so se odpravili iz Lipice in prispeli na Dunaj:

Navkljub obljubam izpred nekaj desetletjih, da bomo dočakali dan, ko bo samostojna Slovenija postala »druga Švica,« s takšnim razumevanjem javnih sredstev kot vrtička za zadovoljevanje lastnih potreb in potratnim obnašanjem visokih državnih funkcionarjev do državne blagajne - še dolgo ne bo dosežen visoko zastavljen cilj.

Zaman je opravičevanje s sklicevanjem na podobne grehe osovraženih predhodnikov - ministrov iz vsakokratne vlade Janeza Janše.

Prav omemba podobnih primerov, češ da je vladni falcon v času vlade Janeza Janše tudi posvem prazen že potoval sem in tja, ali bil kakor koli drugače (zlo)rabljen s strani nekega od veljakov SDS, kaže, da je sedanja predsednica DZ v konkretnem primeru nekoliko zašla s poti, ki jo je državljanom pred in po volitvah 24. aprila lani obljubljala stranka Svoboda.

Takšni izgovori še bolj utrjujejo prepričanje, da so se novi oblastniki prehitro navadili pregreh starih, saj je oblast očitno slast, ki je hitro sprostila zavore varčevanja tudi pri nekaterih posameznikih iz najožje ekipe Roberta Goloba.

Privilegijam se očitno ne morejo upreti niti najvidnejši posamezniki iz stranke sedanjega premierja.

Razlika je očitna: Predsednik Avstrije se vozi stoje v dunajskem metroju, ko se po končani državniški službi odpravi domov. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Tukaj velja spomniti še na dejstvo, da avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna mimoidoči pogosto videvajo, kako se v službo (ali domov) vozi z mestnim vlakom.

Zdi se, da podpredsednica stranke Svoboda razume državniško funkcijo, kot je sama rada imenuje, kot odskočno desko za molzenje državnega proračuna, češ da ni storila nič narobe, saj je popolnoma upravičena do vseh privilegijev, ki ji po funkciji pripadajo.

In se po mestu ne pelje z avtomobilom, kot se je pohvalila v posebnem pismu, ki ga je po incidentu s falconom preko Facebooka na slovensko javnost naslovila predsednica DZ.

Zapisalo se ji je namreč naslednje: »Glede na to, da se zavedam prometne obremenjenosti, sem se v službo vozila s kolesom in ljubljansko trolo, z avtom pa šele potem, ko sem dobila parkirišče zaradi sinove bolezni in sem morala biti dosegljiva na klic, si res nikoli nisem mislila, da se bom morala ukvarjati z vladnim falconom.

Pa čeprav je bilo vse zakonito, skladno s podzakonskimi akti, pravilnikom o mednarodni dejavnosti, dosedanjo prakso in sklepom vlade in čeprav sem opravljala državniško funkcijo.

Da, državniško funkcijo.« (Podčrtalo uredništvo.)

Iz zapisanega je razumeti, da visoka državna uradnica iz vrst stranke Svoboda vidi državniško funkcijo kot priložnost za potratno izkoriščanje privilegijev, (ki ji po pravilnikih sicer pripadajo, a spomnimo, da nas vladniki od začetka ukrajinske krize ves čas opominjajo, da moramo varčevati na vseh področjih, od ogrevanja do prehrane), v katere brez dvoma šteje dodeljeno parkirišče za avto, s katerim jo vozijo v službo, in udobne polete v usnjenih sedežih državnega falcona.

Poglejmo sedaj še nekoliko natančneje prvi obisk, ko se je po očitkih, da je na novoletni koncert Dunajskih filharmonikov odletela s falconom s kratko izjavo za medije užaljeno odzvala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Kot je dejala, je šlo za državniški obisk, zato naj bi bilo povsem v skladu s predpisi, da se na takšen obisk odpravi z vladnim falconom.

Šlo je za pot do Dunaja, ki je od Ljubljane oddaljen samo 380 kilometrov.

Šlo je za pot do Dunaja, ki je od Ljubljane oddaljen samo 380 kilometrov.

Toda avstrijski predsednik je enako pot (Dunaj - Ljubljana in nazaj), kot poročajo mediji - večinoma opravil bodisi z vlakom bodisi z avtomobilom.

Falcon 2000 EX je sicer del družine predvsem poslovnih reaktivnih letal falcon (sokol) francoskega proizvajalca Dassault Aviation, ki jo sestavljata še trimotorna falcon 900 in superluksuzni falcon 7X.

Falcon 2000 je prvič poletel leta 1993, razvpiti 2000 EX je ena sodobnejših različic.

Ima dva motorja in lahko po podatkih proizvajalca pri hitrosti 0,8 macha (skoraj 850 kilometrov na uro) leti 3800 navtičnih milj (več kot 7000 kilometrov) daleč.

To pomeni, da iz Slovenije zlahka leti do New Yorka.

Predsednica DZ pred koncertom Foto: Parlamentsdirektion/Johannes Zinne
Predsednica DZ ob predsedniku avstrijskega parlamenta Wolfgangu Sobotki pred novoletnim koncertom na Dunaju. Foto: Parlamentsdirektion/Johannes Zinne

Doslej so izdelali več kot 300 falconov 2000 v različnih izvedbah.

Slovenski sokol lahko poleg pilota in kopilota nad oblake, vse do 15 kilometrov visoko, ponese še deset potnikov.

Falcon lahko v luksuznih usnjenih foteljih, nameščenih v trupu, prepelje 10 ljudi, cena ure letenja pa naj bi bila 5400 evrov.

Predsednica Državnega zbora je na svoji poti pridelala najmanj okoli petkrat več ogljikovega dioksida kot bi ga z avtomobilom, pri čemer je bilo njeno potovanje z letalom tudi bistveno dražje.

V izjavi za javnost je Klakočar Zupančičeva sprva dejala, da njen polet s falconom na tradicionalni novoletni koncert filharmonikov v ničemer ne odstopa od prakse njenih predhodnikov in nekaterih drugih najvišjih politikov v državi.

Na vprašanje o visokem ogljičnem odtisu tako kratkega letalskega poleta je s kančkom arogance odvrnila, češ da se mu ni mogoče izogniti, »razen če bi vsi potovali s kočijami.«

V dodatnem pojasnilu pa je na Facebooku zapisala, da kot mati svojih »otrok na silvestrski večer nisem mogla niti hotela pustiti samih.«

Vnovično sklicevanje na težek položaj žensk (mater) v politiki in celo na otroke s strani najvišjih predstavnikov stranke Svoboda se zdi več kot deplasirano, saj se je tudi predsednik vlade zakonski ureditvi varovanja prav tako izognil s sklicevanjem na »otroke.«

Vsak politik mora vedeti, v kaj se spušča, ko se odloča za javno funkcijo.

Vsak politik mora vedeti, v kaj se spušča, ko se odloča za javno funkcijo.

To vključuje tudi določene omejitve ali izpostavljenost glede družinskega življenja.

Pritoževati se zaradi tega po volitvah in volivcem sporočati, kot je to v tem primeru storila predsednica parlamenta, češ da je najprej mati in šele nato vse drugo nekoliko spominja na stokanje Simone Kustec, nekdanje šolske ministrice v vladi Janeza Janše, ki je v interpelacijskem zagovoru 19. novembra 2021 med drugim dejala, da očitke opozicije zavrača, saj da temeljijo na mehanizmih za utišanje žensk.

Ministrica Kustec je vztrajala, da so vsebina interpelacije in očitki v razpravi posledica dejstva, da je ženska, kar je poudarila tudi v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija. »Uporabljajo se za žensko zelo ponižujoče besede, od nesposobnosti, nezmožnosti, šibkosti itd.,« je tedaj dejala Simona Kustec in komentirala, da opozicija moškim teh lastnosti ne očita.

Spomnimo, njena izjava je tedaj dvignila veliko prahu, na družbenih omrežjih se je odzval tudi Inštitut 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač. V tem primeru so nevladniki Kustečevi oponesli, da je njeno stališče neutemeljeno, saj da ima ministrica, ki sedi v vladi, moč, in ni žrtev patriarhalne družbe.

Primer predsednice DZ pa je podoben zmrdovanju Simone Kustec le v tem, da se na podoben način dela žrtev zaradi (sicer popolnoma upravičenih!) kritik javnosti glede širokopotezne in skrajno neodgovorne porabe davkoplačevalskega denarja za novoletni izlet na Dunaj.

Urška Klakočer Zupančič namreč s poudarjanjem lastnega materinstva, češ da je najprej mati (in tudi hčerka, saj se mimogrede sklicuje tudi na očeta, kot razlog, da je morala s falconom na hitro skočiti do Dunaja in nazaj) in šele nato vse drugo prav neprijetno spominja na zavržno razlogovanje Kustečeve v času Janševe strahovlade.

Klakočar Zupančičeva je s solzavim naslavljanjem prav patriarhalne družbe na Slovenskem v resnici poskusila zamegliti dejstvo, da je dejansko izkoristila ne le privilegij, ampak tudi moč zagotavljeno s položajem predsednice Državnega zbora, da se na koncert v sosednjo državo namesto z avtomobilom (ali vlakom) pišmeuhovsko odpravi z luksuznim vladnim letalom.

Falcon
Polet na Dunaj s pregrešno dragim vladnim falconom - privilegij ali nuja? V vsakem primeru ni mogoče mimo dejstva, da podpredsednica stranke Svoboda rada potuje s stilom, čeprav ta veliko stane obubožano državno blagajno. Vir: Zajem zaslona, Twitter

In kako kaže z ogljičnim odtisom?

Jasno je, da bi imela predsednica DZ dovolj časa za odhod na Dunaj tudi 1. januarja zjutraj in ne na Silvestrovo. Otrok ji tako ne bi bilo potrebno pustiti samih že 31. decembra, kot se je izgovarjala.

Avtomobil bi namreč za pot do Dunaja celo ob zmerni vožnji porabil le okoli tri ure.

Podatki o poletu Klakočar Zupančičeve kažejo, da je s falconom na Dunaj priletela ob 9.41 uri, koncert v Musikvereinu (v 1. dunajskem okraju) se je začel ob 11.15 uri in končal ob 13.42 uri.

Povsem jasno je, da bi se predsednica DZ lahko udeležila obiska na Dunaju tudi ob potovanju z avtomobilom, morda bi na Dunaj prišla celo hitreje, vsekakor pa na manj potraten in do okolja škodljiv način. Še posebej zato, ker je vlada okolje postavila na prvo mesto, predsednik vlade pa za zmanjšanje ogljičnega odtisa predlaga tudi zmanjšanje uživanja mesa.

Letalo je nazaj proti Ljubljani poletelo ob 16.59 uri. Z dunajskega letališča Schwechat do avstrijske prestolnice in nazaj se je morala peljati še 19,5 kilometra, k temu lahko dodamo še pot do Brnika in nazaj - do doma.

Ni dvoma, da - če bi šla na pot 1. januarja ob šesti ali sedmi uri zjutraj - bi imela več kot dovolj časa, da pravočasno opravi vse obveznosti na Dunaju.

V primeru predsednice DZ je bil polet s falconom sicer zakonit, toda kot so pojasnili že okoljevarstveniki – neupravičen.

Povsem jasno je, da bi se predsednica DZ lahko udeležila obiska na Dunaju tudi ob potovanju z avtomobilom, morda bi na Dunaj prišla celo hitreje, vsekakor pa na manj potraten in do okolja škodljiv način.

Še posebej zato, ker je vlada okolje postavila na prvo mesto, predsednik vlade pa za zmanjšanje ogljičnega odtisa predlaga tudi zmanjšanje uživanja mesa.

Res pa je, da bi bilo na poti z avtomobilom morda nekaj več oseb. Morda tudi več avtomobilov (dva, tri?).

Na 24ur.com so izračunali, da avto na razdalji 380 kilometrov, kolikor znaša pot med Ljubljano in Dunajem, pridela okoli 41 kilogramov ogljikovega dioksida, medtem ko se ocenjuje, da je ogljični odtis letala precej večji, saj naj bi v uri leta potnik na običajnem potniškem letalu ustvaril za okoli 150 kilogramov ogljikovega dioksida.

To pomeni, da potniško letalo iz Ljubljane do Dunaja in nazaj ustvari okoli 300 kilogramov izpustov na osebo. Ob upoštevanju poti z zasebnim letalom so izračunali, da je letalo ustvarilo med pet in šest ton ogljikovega dioksida.

V resnici pa ta podatek ni najbolj natančen in je pretiran.

Izpusti vladnega letala
Izpusti vladnega letala. Vir: Zajem zaslona

Na spletu obstaja več kalkulatorjev, ki natančneje pokažejo pridelane izpuste.

Zanimivo je, da jih na Ministrstvu za obrambo pod taktirko ministra Marjana Šarca ne poznajo, 24ur.com so namreč odgovorili, da teh podatkov nimajo.

So pa dostopni vsakomur z dostopom do spleta.

Kalkulator izpustov zasebnih ali manjših letal, med katere spada tudi Dasault Falcon 2000 EX pokaže, da je predsednica DZ na poti do Dunaja pridelala 0,76 tone CO2.

Ob povratni poti torej okoli tono in pol.

Polet tudi ni bil poceni. Po doslej javno objavljenih podatkih je bila cena enournega poleta s tem letalom že pred več kot desetletjem okoli 5400 evrov, danes pa je verjetno še veliko višja.

In koliko CO2 bi »pridelala« vozila Državnega zbora?

Res je; predsednica Državnega zbora se v tem primeru očitno ni najbolje znašla. Ne pri izbiri prevoznega sredstva, še manj pa pri pojasnilih.

Državni Zbor razpolaga z šestimi vozili in sicer s štirimi protokolarnimi vozili: dve vozili audi A6 (letnik 2016 in 2018), dva kombinirana vozila Mercedes Benz V (letnik 2016 in 2021), enim vozilom Renault Laguna (letnik 2008) in enim vozilom Škoda Superb (letnik 2009).

Kalkulator izpustov avtomobilov pokaže, da bi Audi (A6, Saloon, TDI s 190 konji) na poti do Dunaja in nazaj pridelal okoli 120 kilogramov izpustov. Ker bi bila v spremstvu najbrž še dva podobna avtomobila lahko torej računamo, da bi trije avtomobili na celotni poti pridelali okoli 360 kilogramov izpustov.

To kaže, da je predsednica Državnega zbora na svoji poti s falconom pridelala najmanj okoli petkrat več ogljikovega dioksida kot bi ga z avtomobili, pri čemer pa je bilo tudi njeno potovanje z letalom tudi bistveno dražje.

V času energetske krize in okoljskih sprememb je šlo vsekakor za zelo napačno potezo.

Bodo to rezultati klimatskih sprememb?
Bodo to rezultati podnebnih sprememb? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Pri tem se je potrebno zavedati, da letalstvo prispeva približno 4 odstotke h globalnemu segrevanju, ki ga povzroči človek, več kot večina držav.

Letala izpustijo približno 100-krat več CO2 na uro kot vse vožnje z avtobusi ali vlaki, emisije svetovnega letalstva pa znašajo približno 1 milijardo ton CO2 na leto – več kot emisije večine držav, vključno z Nemčijo.

Letalstvo prispeva približno 2,4 odstoka svetovnih letnih emisij CO2. Prispeva 0,1 odstotka k segrevanju, kar sploh ni malo.

Ko gorivo v reaktivnih motorjih zgori, proizvaja emisije CO2 in druge emisije, vključno z dušikovimi oksidi (NOx), sajami, vodnimi hlapi in sulfatnimi aerosoli. Vsi ti medsebojno delujejo z ozračjem in vplivajo na podnebje na različne načine in v različnih časovnih lestvicah, zaradi česar jih je težko izračunati.

V času krize, ko se življenjski standard zaradi podražitev znižuje, njena visokost poleti z vladnim letalom na koncert na bližnji Dunaj in se nato še arogantno norčuje, da ne more potovati s kočijo.

Onesnaženost zraka iz letal (ozon in fini trdni delci ali saje) je odgovorna za približno 16.000 prezgodnjih smrti na leto.

Ob tem so majhna letala, s katerim je letela predsednica DZ, pet do 14-krat bolj umazana od večjih, komercialnih letal.

Čeprav je predsednica DZ doslej v številnih svojih nastopih povedala veliko stavkov, ki so bili povsem na mestu, imajo zato tokrat prav njeni kritiki.

Tako je na primer Matej Lahovnik zapisal: »V času krize, ko se življenjski standard zaradi podražitev znižuje, njena visokost poleti z vladnim letalom na koncert na bližnji Dunaj in se nato še arogantno norčuje, da ne more potovati s kočijo.«

Res je; predsednica Državnega zbora se v tem primeru očitno ni najbolje znašla.

Ne pri izbiri prevoznega sredstva, še manj pa pri pojasnilih.

Še posebej nerodno pa je, da je s primero o kočijah arogantno žalila zdravo pamet državljanov in novinarjev, ki so jo spraševali o ogljičnem odtisu, ko je poskusila njihova vprašanja predstaviti kot zgrešena in kot povsem pravilno braniti lastno sporno potezo, ki je bila kljub svoji zakonitosti - povsem neutemeljena.

Za četrtek načrtovan obisk odprtja prenovljenega avstrijskega parlamenta, ki je bil sprva predviden kot enodnevni dogodek (na katerega bi predsednica DZ spet potovala s falconom!), pa je Urška Klakočar Zupančič po vseh slišanih kritikah zdaj podaljšala v dvodnevnega.

Proti Dunaju se tako že v sredo odpravlja z avtomobilom, spotoma se bo ustavila v Gradcu, kjer bo opravila srečanje s predstavniki slovenske manjšine, nato bo v avstrijski prestolnici prespala, se v četrtek udeležila otvoritve parlamenta in se potem z avtomobilom vrnila v Ljubljano.

Načrtovalci njene poti so se menda poigravali tudi z možnostjo, da kot ekološko najbolj sprejemljiv način potovanja izberejo vlak, a se jim je zdelo 6–7 ur vožnje v eno smer odločno preveč. Njena delegacija bo sicer potovala z vsaj dvema avtomobiloma, na avstrijski meji pa jo bo v skladu s protokolom pričakalo tudi vsaj eno vozilo gostiteljev.

Sklicevanje na grehe Janševe vlade tokrat ni obrodilo sadov, saj volivci od novih oblastnikov pričakujejo, da ne bodo ponavljali napak svojih predhodnikov. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Glede podaljšanja programa na dvodnevno bivanje na Dunaju, ki seveda vključuje tudi prenočevanje, pa predsednica parlamenta sedaj očitno nima posebnih pomislekov, saj so v njeni ekipi menda tako rešili zagato, ki bi nastala, če bi tudi tokrat kljub enodnevnemu obisku izbrala drugačen način potovanja – in s tem priznala napako, ki je prejšnji teden ni želela. Obenem pa ni dvoma, da bi bila javnost še veliko bolj razburjena, če bi na Dunaj, le deset dni po novoletnem obisku, ponovno letela s falconom.

Toda v vsej tej zgodbi je vsekakor pozitivno, kot dokazuje njen vnovični (drugi po vrsti državniški) obisk Dunaja, tokrat z avtomobili, da se je iz svoje napake - vendarle nekaj naučila.

Res pa je tudi, da napake ni plačala iz svojega žepa, ampak je bil račun izstavljen - vsem davkoplačevalcem.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke