Če vas zanima, kako vam lahko koristijo nove tehnologije, digitalizacija kmetijstva in nove kmetijske prakse, si petek, 17. maja, rezervirajte za 5. svetovalnico za kmete in pet zanimivih zgodb.
Na tem posvetu bomo spoznali dva projekta EIP – prvi obravnava precizno kmetijstvo, drugi pa trajnostno varstvo rastlin z mehanskim zatiranjem plevelov. Spomnimo, da kmetje, svetovalci in raziskovalci v projektih EIP skupaj obravnavajo praktične probleme in poiščejo praktične rešitve, te pa preizkusijo v hlevu, na njivi ali v trajnem nasadu. Na koncu pa preizkušene praktične rešitve in znanje o doseženih rezultatih razširjajo med druge kmete in širšo javnost.
Precizno kmetijstvo (pre)počasi prihaja na kmetije
Na 5. svetovalnici za kmete bo Lara Resman s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota predstavila EIP-projekt Precizno kmetijstvo in digitalizacija za bolj trajnostno pridelavo poljščin in zelenjave, s katerim bi radi rešili te praktične probleme:
- Kljub gnojilnemu načrtu in navodilom za uporabo pri konvencionalnem gnojenju in škropljenju pogosto prihaja do čezmerne porabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, kar obremenjuje okolje.
- Kmetje se pri odločitvah še vedno zanašajo na izkušnje, čeprav rešitve IoT (internet stvari) olajšajo odločanje in optimizirajo rabo virov.
- Skozi množico podatkov se kmetje težko prebijejo do potrebnih informacij za svoje odločitve. Velike kmetije že uporabljajo informacijske sisteme za organizacijo opravil, logistiko in ekonomiko.
- Pri nas se precizno kmetijstvo uvaja počasi, saj so tehnologije na našem trgu dostopne šele kratek čas. V precizno kmetijstvo vlagajo le veliki pridelovalci. Na splošno pa primanjkuje podatkov, izkušenj s terena in usposobljenih strokovnjakov.
- Nadpovprečno velike kmetije z mladimi in izobraženimi gospodarji že vlagajo v precizno kmetijstvo, medtem ko manjše kmetije zaradi pomanjkanja sredstev in znanja zaostajajo.
Pri tem EIP-projektu sodeluje tudi pet kmetij in nekaj podjetij, med katerimi je tudi Žipo Lenart. S projektom želijo dokazati, da lahko s preciznim kmetijstvom izboljšamo ekonomsko učinkovitost in povečamo storilnost na kmetijah, hkrati pa zmanjšujemo negativni vpliv kmetijstva na okolje, saj porabimo manj gnojil in goriva, manjši je tudi ogljični odtis.
Bi imeli polavtomatsko motiko?
V Sloveniji pridelamo premalo zelenjave, pridelava je delovno intenzivna, zato se zanjo ne odloča dovolj kmetij. Bi več kmetij zanimalo gojenje zelenjave, če bi lahko plevel zatirali s polavtomatsko okopalno roko? Že dve leti jo razvijajo v EIP-projektu Pospešeno okopavanje zelenjave (krajše EIP Motika), ki ga bomo prav tako spoznali na 5. svetovalnici za kmete. Z okopalno roko, ki jo bosta predstavila Stanka Klemenčič - Kosi s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor in profesor na ljubljanski fakulteti za strojništvo Marko Hočevar, bodo – tudi ekološke – kmetije lažje obdelale večje površine v krajšem času.
Spoznajte mladega kmeta, ki razvija stroj za žetev alge spiruline
Na 5. svetovalnici za kmete bomo slišali tudi, kako mladi kmet Janez Rakovec pod Storžičem avtomatizira pridelavo modrozelene alge spiruline. Sam razvija žetvenik, da bo imel pri žetvi manj ročnega dela in ker takih naprav pri nas ne ponuja nihče.
Kaj narediti, da v sadovnjaku ne bo več potrebe po glifosatu
V programu imamo tudi zelo zanimivo točko za sadjarje. Vodja Sadjarskega centra Maribor Biserka Donik Purgaj bo namreč predstavila nove kmetijske prakse za zatiranje plevela v sadovnjaku, s katerimi lahko nadomestimo glifosat.
Preprosto orodje za izdelavo strateškega načrta za razvoj kmetije
Spoznali bomo tudi uporabno orodje za mlade kmete in druge kmetije, ki jim pomaga, da lažje postavijo strategijo za razvoj kmetije. Predstavila ga bo Darja Pipan s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in med drugim tudi povedala, kako lahko kmetje preizkusijo to orodje in prek preprostih vprašanj analizirajo svojo kmetijo, okolje, v katerem kmetujejo, in sebe kot podjetnika, nato pa izberejo strategije, ki se jim zdijo najprimernejše za svojo kmetijo. Z orodjem SMT se naučijo dovolj o strateškem načrtovanju, da si lahko sami izdelajo strateški načrt za dvo- ali večletni razvoj kmetije in glavne cilje, in to brez bilančnih podatkov. Če se jim zatakne, jim lahko pomagajo tudi posebej usposobljeni kmetijski svetovalci, ki jim pravijo izvajalci ISM-delavnic.
