Na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije so letos digitalizirali ocenjevanje kruha, pekovskega peciva, finega pekovskega peciva, keksov, testenin in svežih slaščic. V sodelovanju z računalniškim podjetjem A-soft so razvili digitalno aplikacijo, ki poenostavlja vse faze ocenjevanja, od prijave vzorcev do analize rezultatov.
Pri senzoričnem ocenjevanju pekovskih izdelkov je za vsako kategorijo izdelan poseben ocenjevalni list. Ocenjujejo se oblika in videz izdelka, izgled in lastnosti sredice, poroznost preloma oziroma izgled sredice, struktura in prožnost (krhkost) ter vonj in okus.
»Digitalizacija procesa skrajša čas v vsakem koraku in s tem prihrani veliko delovnih ur. Gre za živo, tudi drugim meritvam prilagodljivo aplikacijo, ki smo jo izkoristili tudi že za senzorično ocenjevanje piva,« pojasnjuje vodja senzoričnih ocenjevanj dr. Petra Medved Djurašinović.
Hitra analiza podatkov
Pred uporabo aplikacije je izpolnjevanje ocenjevalnih listov potekalo še ročno. V okviru petdnevnega senzoričnega ocenjevanja pekovskih izdelkov so vsako leto ocenili okoli 200 izdelkov, pri tem pa je pet članov strokovnega senzoričnega panela moralo izpolniti tisoč ocenjevalnih listov. Digitalizacija senzoričnih ocenjevanj je poenostavila njihovo delo, predvsem pa hitreje pridejo do rezultatov analiz.
»V fazi razvoja aplikacije in testiranja smo imeli nekaj izzivov, ki smo jih rešili s pomočjo članov strokovnega senzoričnega panela med kontrolnim ocenjevanjem leta 2021. Danes je aplikacija že izpopolnjena, prijazna do uporabnikov, to je sodelujočih podjetij, članov panela in do nas kot organizatorja in administratorja. Omogoča nam hitro analizo podatkov in s tem objavo rezultatov. To je zelo pomembno za prijavitelje, ki imajo tako več časa za pripravo promocijskih in komunikacijskih aktivnosti,« je še razložila sogovornica.
Tehnologija je le pomoč človekovim okušalom
Digitalizirali so praktično že vse faze poteka senzoričnega ocenjevanja razen okušanja. Prek spleta potekajo prijava vzorcev na senzorično ocenjevanje, razporeditev in šifriranje vzorcev po dnevih ter celoten proces ocenjevanja z oddajo ocen neposredno prek tablic. Dr. Petra Medved Djurašinović ob tem poudarja, da je zelo pomembna tudi faza po končanem ocenjevanju, ko v aplikaciji lahko dostopajo praktično do vseh potrebnih dokumentov oziroma do rezultatov, priznanj in zaključnih poročil vseh prijaviteljev.
»Danes si senzoričnih ocenjevanj živil ne znamo več predstavljati brez aplikacije,« pravi sogovornica. Baza podatkov služi tudi za vse dodatne analize oziroma označbe, prehranski vidik izdelkov po posameznih kategorijah ali spremljanje trendov pri razvoju novih izdelkov. Proces je z digitalizacijo močno poenostavljen, preglednejši, hitrejši in natančnejši, z nižjo stopnjo tveganja za napake. Aplikacijo sproti nadgrajujejo s programiranjem ocenjevalnih listov za nove kategorije živil, zato ima praktično neomejeno uporabnost. »A glavni merilni inštrument na področju senzoričnih ocenjevanj ostaja še vedno za to izurjen in izkušen človek s svojimi čutili,« poudarja sogovornica.
Ne tehnologija, glavna je digitalna kultura
»Digitalna preobrazba je dolgoročna investicija, ki se povrne v treh do petih letih. Seveda, če je poslovno smiselna in ima zelo jasne cilje,« pravi Tadej Muha, direktor IT-podjetja A-Soft. Digitalna preobrazba po njegovih besedah ne zadeva le tehnologije, temveč strategijo organizacije, ki se kaže v spremenjenem načinu razmišljanja, spremenjeni kulturi in delovanju. »Prvenstveno prinaša zasuk v razmišljanju vodstva in zaposlenih, naklonjenost do novih pristopov, spodbujanje inovacij in novih poslovnih modelov ter večjo uporabo tehnologije za izboljšanje izkušnje kupcev, zaposlenih, dobaviteljev, partnerjev in drugih deležnikov.«
Pri uvajanju prave digitalne kulture je najpogostejša težava premajhna vključenost vodstva, ki nima jasne strategije, kaj natančno želi z digitalizacijo doseči. Poleg tega temu namenijo premajhen proračun, zaposleni velikokrat tudi nimajo širših kompetenc ali pa niso pripravljeni sodelovati. Ker pa digitalizacija pomeni disciplino pri vnašanju ustreznih podatkov in informacij, težave nemalokrat nastanejo tudi po implementaciji, še razlaga Muha. Kot dodaja, so procesi in težave pri digitalni preobrazbi podobni v vseh podjetjih ne glede na velikost. Je pa res, da je zaradi manjšega števila zaposlenih in manjšega števila poslovnih procesov občutek potrebe po digitalizaciji v manjših podjetij manj izrazit.
Optimizacija delovnega procesa in toka dokumentov
Kot je še povedal Tadej Muha, želijo podjetja z digitalizacijo urediti predvsem dve področji: delovni oziroma proizvodni proces in tok dokumentacije. Pri prvem želijo optimizirati človeški dejavnik – ko je namreč v delovni proces vključenih veliko ljudi, se zelo hitro izgubljajo informacije in njihove sledi, nastajajo napake, sam delovni proces je dolgotrajen in manj pregleden. Pri ureditvi dokumentacije pa gre za to, da dokumenti potujejo skupaj s proizvodnim procesom. Tu je seveda še ekološki vidik – digitalizacija dokumentov pomeni tudi manj papirja.
