Ali so turistične agencije ob spremembi okoliščin za potovanje (povečano tveganje za okužbo na Hrvaškem) pri odstopu potrošnika od aranžmaja sploh upravičene do obračuna tako visokih skoraj 90- odstotnih stroškov? Na CMT smo vprašali zakaj ravnajo, kot da bi šlo za odstop v »normalnih« okoliščinah, če pa v tem primeru ne gre za to. Pravijo, da je stališče slovenske vlade, da je Hrvaška »za vse slovenske državljane, brez izjem, varna destinacija. Tja potujejo in se iz nje vračajo tisoči slovenskih in tujih državljanov vsak dan. To stališče imajo tudi vsi drugi pristojni organi v naši državi. V kolikor bi nastopile drugačne ocene uradnih državnih organov, jih bomo v CMT, kot tudi zmeraj do sedaj, vedno upoštevali.”

Na Tržnem inšpektoratu RS nam je glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić pojasnila, da gre v tem primeru za spremembo lokacije iz prvotno planiranega potovanja iz Španije na Hrvaško. Skladno z zakonom o varstvu potrošnikov velja, da lahko vsak potrošnik kadarkoli pred začetkom turističnega paketa odstopi od pogodbe o paketnem potovanju, pri čemer lahko organizator potovanja zahteva le plačilo ustrezne in upravičene odstopnine. Te so običajno določene v splošnih pogojih organizatorja in so višje bližje kot je datum odhoda. Kot smo omenili, na splošne pogoje se sklicuje tudi agencija CMT.

Grlićeva je nadaljevala, da če pride do bistvenih sprememb katere od glavnih značilnosti potovalne storitve (npr. sprememba destinacije), lahko potrošnik v določenem roku privoli v spremembo ali pa odstopi od pogodbe o paketnem potovanju ne da bi moral plačati odstopnino. Če v postavljenem roku potrošnik agenciji ne odgovori, se šteje, da odstopa od pogodbe.

V tem primeru je organizator dolžan vrniti vsa plačila v roku 14 dni po odstopu od pogodbe. Ko se torej potrošnik s spremembo lokacije ne strinja in je o tem obvestil organizatorja potovanja, velja, da je ta dolžna vrniti kupnino. Če tega agencija ne izvede, je storila prekršek. Zato na tržnem inšpektoratu predlagajo, naj maturant celotno korespondenco in vso dokumentacijo, s katero razpolaga, posreduje na tržni inšpektorat. Slednji lahko zoper organizatorja prekrškovno ukrepa, ne more pa mu naložiti vračila kupnine. Če glede tega ne pride do dogovora, se lahko potrošnik odloči tudi za uveljavitev pravic po sodni poti. Sicer pa inšpektorat zoper omenjenega organizatorja potovanja v zvezi z maturantskimi izleti že vodi postopke. Ti še niso zaključeni, zato nas z ugotovitvami še ne morejo seznaniti.

S problemom smo seznanili tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer opozarjajo, da maturantski izleti zaradi združevanja ljudi  predstavljajo povečano tveganje za prenos morebitne okužbe s koronavirusom. Z upoštevanjem higienskih priporočil lahko tveganje za okužbo zmanjšamo, ne moremo pa ga odpraviti. Odločitev in odgovornost za organizacijo maturantskih izletov sta izključno na strani organizatorja in udeležencev oz. njihovih staršev, ki se morajo zavedati tveganja za prenos okužbe.

NIJZ je na svoji strani objavil splošna higienska priporočila za zmanjševanje tveganja za prenos okužbe COVID-19 na letovanjih in podobnih druženjih otrok. Svetujejo, da organizatorji maturantskega izleta ta priporočila ustrezno prilagodijo glede na okoliščine (lokacija letovanja, starost udeležencev, dostopen kader). Dodatno opozarjajo, da je potrebno upoštevati veljavne ukrepe za omejitev širjenja okužbe v državi, kjer letovanje poteka.

Dobili smo tudi odziv ministrstva za zunanje zadeve. Svetujejo, da Slovenci pri načrtovanju poti v tujino spremljajo širjenje virusa in njegovo prisotnost na območju načrtovane poti, preverijo pogoje vstopa v ciljno državo ter upoštevajo odločitve tamkajšnjih oblasti. Slovenskim državljanom, ki se vračajo v domovino, pa svetujejo upoštevanje priporočil NIJZ.

N. G., Reporter