Veliko razlogov v prid samotestiranju
Samotestiranje vodi v razbremenitev medicinskega kadra in večji nadzor asimptomatičnih okužb.
Odpri galerijo
Samotestiranje so uvedli že na Nizozemskem, na Bavarskem, v Veliki Britaniji, ZDA, Luksemburgu in Avstriji. Foto Johanna Geron/Reuters
Na Kemijskem inštitutu so že lani poleti izdelali lastne preparate za samotestiranje, ki jih izvajajo za lastne zaposlene že skoraj pol leta. Na ministrstvih za zdravstvo in šolstvo predlagajo samotestiranje po drugi metodi najprej za dijake in učence višjih razredov, vendar so v šolah naleteli na velik odpor, medtem ko je v drugih državah to privilegij, ki pomaga v boju proti epidemiji.
Primer samotestiranja v šolah je Avstrija, kjer so otroke najprej testirali doma. Ko se je to izkazalo za neprimerno, je postalo za šolarje, ki so hoteli prisostvovati pouku, to obvezno v razredih z učitelji. Otroci si z vatirano paličico vrtajo po nosu (le približno centimeter globoko) in oddajo testerje učiteljem, rezultati pa so znani v kratkem času. To počnejo dvakrat na teden, tisti, ki so pozitivni, pa opravijo še test PCR.
V Avstriji lahko zdaj vsak zavarovan prebivalec dobi na dom pet takih preparatov na mesec, da se testira sam. Lahko pa to opravi v vsaki lekarni ali na organiziranih mestih. Vsi ti neinvazivni testi so brezplačni.
Frančiška Al-Mansour, predsednica Združenja srednjih šol Slovenije, je ocenila, da takšno samotestiranje ne bi bilo učinkovito, če se ne bi testirali vsi, hkrati pa da o tem ni mogoče resno razpravljati, dokler ne bo celovito predstavljeno. Šele v petek bodo imeli ravnatelji videokonferenco z državnim sekretarjem z ministrstva za zdravje, kjer bodo izvedeli podrobnosti.
Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo s Kemijskega inštituta, ocenjuje, da je na šolah odpor do samotestiranja posledica splošnega nezadovoljstva zaradi pandemije in ukrepov. »Kaže, da učitelji ne želijo dodatnega dela in morebitne odgovornosti. Šolarji in njihovi starši so že preveč občutljivi in zavračajo celo ukrepe, ki bi jim koristili. Sam ne razumem, zakaj kdo ne bi izkoristil možnosti testiranja, če ni ne naporno ne neprijetno in predstavlja dodatno zaščito pred širjenjem okužb. Veliko učiteljev, učencev in staršev testiranje dojema kot mehanizem represije, ne kot ukrep, ki je v njihovo korist.«
Na Kemijskem inštitutu izvajajo samotestiranje že skoraj pol leta, dvakrat na teden. Vsak zaposleni dostavi odvzeti vzorec sline v zakodirani plastični posodici in rezultat izve prej kot v dveh urah prek kodiranega elektronskega sporočila, pojasni Roman Jerala. »Takšno testiranje hkrati izvajata še Nacionalni inštitut za biologijo in fakulteta za farmacijo, metodo testiranja pa validiramo z vzorci, odvzetimi na točki Covid-19. Dva ali trije odstotki testov je lažno pozitivnih, vendar v teh primerih vzorce ponovijo in rezultat izvedo še istega dne do 16. ure. Interes je le pri manj kot polovici zaposlenih. Izkazalo pa se je, da se okužbe bolj pojavljajo med tistimi, ki se ne testirajo, kar morda kaže, da so tisti, ki se želijo testirati, tudi pazljivejši pri njihovem preprečevanju.«
Roman Jerala je prepričan, da je testiranje s samostojnim odvzemom vzorca ključno za širok obseg testiranja, ki je omejeno z razpoložljivim medicinskim kadrom, in zato precej racionalnejše. Nekoliko slabšo občutljivost takega testiranja (vzorec ni iz žrela, kjer je koncentracija virusa višja) nadomesti možnost pogostejšega testiranja (najbolje dvakrat na teden).
Na ministrstvu za zdravje so nam zagotovili, da je samotestiranje zelo dostopno in lahko ponovljivo, predvsem v skupinah, kjer se dela v mehurčkih, in dokazano prinaša koristi, saj z njim lažje odkrivajo asimptomatske okužbe. Samotestiranje zadnje triade osnovnih šol in dijakov na domu je predvideno za drugo polovico aprila.
Iz odgovora ministrstva je razbrati, da naj bi se samotestiranje omogočilo vsem. Slovenija je za 300.000 neinvazivnih testov namenila okoli pol milijona evrov (1,49 evra na test). V primeru pozitivnega izida bo testirani opravil še test PCR pri svojem zdravniku. Cilj presejalnega testa je opolnomočenje prebivalcev, da so tudi sami aktivni pri upravljanju epidemije. Minister Janez Poklukar pa je včeraj navedel podatek, da testiranje enkrat na teden za 50 odstotkov zmanjša prenos okužb, dvakrat na teden pa za kar 80 odstotkov.
Primer samotestiranja v šolah je Avstrija, kjer so otroke najprej testirali doma. Ko se je to izkazalo za neprimerno, je postalo za šolarje, ki so hoteli prisostvovati pouku, to obvezno v razredih z učitelji. Otroci si z vatirano paličico vrtajo po nosu (le približno centimeter globoko) in oddajo testerje učiteljem, rezultati pa so znani v kratkem času. To počnejo dvakrat na teden, tisti, ki so pozitivni, pa opravijo še test PCR.
V Avstriji lahko zdaj vsak zavarovan prebivalec dobi na dom pet takih preparatov na mesec, da se testira sam. Lahko pa to opravi v vsaki lekarni ali na organiziranih mestih. Vsi ti neinvazivni testi so brezplačni.
Kako je pri nas?
Frančiška Al-Mansour, predsednica Združenja srednjih šol Slovenije, je ocenila, da takšno samotestiranje ne bi bilo učinkovito, če se ne bi testirali vsi, hkrati pa da o tem ni mogoče resno razpravljati, dokler ne bo celovito predstavljeno. Šele v petek bodo imeli ravnatelji videokonferenco z državnim sekretarjem z ministrstva za zdravje, kjer bodo izvedeli podrobnosti.
Prof. dr. Roman Jerala, Foto: Dejan Javornik
Pozitivne izkušnje
Na Kemijskem inštitutu izvajajo samotestiranje že skoraj pol leta, dvakrat na teden. Vsak zaposleni dostavi odvzeti vzorec sline v zakodirani plastični posodici in rezultat izve prej kot v dveh urah prek kodiranega elektronskega sporočila, pojasni Roman Jerala. »Takšno testiranje hkrati izvajata še Nacionalni inštitut za biologijo in fakulteta za farmacijo, metodo testiranja pa validiramo z vzorci, odvzetimi na točki Covid-19. Dva ali trije odstotki testov je lažno pozitivnih, vendar v teh primerih vzorce ponovijo in rezultat izvedo še istega dne do 16. ure. Interes je le pri manj kot polovici zaposlenih. Izkazalo pa se je, da se okužbe bolj pojavljajo med tistimi, ki se ne testirajo, kar morda kaže, da so tisti, ki se želijo testirati, tudi pazljivejši pri njihovem preprečevanju.«
Roman Jerala je prepričan, da je testiranje s samostojnim odvzemom vzorca ključno za širok obseg testiranja, ki je omejeno z razpoložljivim medicinskim kadrom, in zato precej racionalnejše. Nekoliko slabšo občutljivost takega testiranja (vzorec ni iz žrela, kjer je koncentracija virusa višja) nadomesti možnost pogostejšega testiranja (najbolje dvakrat na teden).
Kdaj za splošno prebivalstvo?
Na ministrstvu za zdravje so nam zagotovili, da je samotestiranje zelo dostopno in lahko ponovljivo, predvsem v skupinah, kjer se dela v mehurčkih, in dokazano prinaša koristi, saj z njim lažje odkrivajo asimptomatske okužbe. Samotestiranje zadnje triade osnovnih šol in dijakov na domu je predvideno za drugo polovico aprila.
Iz odgovora ministrstva je razbrati, da naj bi se samotestiranje omogočilo vsem. Slovenija je za 300.000 neinvazivnih testov namenila okoli pol milijona evrov (1,49 evra na test). V primeru pozitivnega izida bo testirani opravil še test PCR pri svojem zdravniku. Cilj presejalnega testa je opolnomočenje prebivalcev, da so tudi sami aktivni pri upravljanju epidemije. Minister Janez Poklukar pa je včeraj navedel podatek, da testiranje enkrat na teden za 50 odstotkov zmanjša prenos okužb, dvakrat na teden pa za kar 80 odstotkov.
