KORONAVIRUS

V Sloveniji minimalna presežna umrljivost med prvim valom epidemije

Študija kaže, da se je v nekaterih državah od 22 povečala presežna umrljivost zaradi vseh vzrokov. Ponekod je bila zanemarljiva.
Fotografija: Žrtve koronavirusa, Bergamo. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Žrtve koronavirusa, Bergamo. FOTO: Reuters

Svetovni konzorcij C-MOR je primerjal umrljivost v preteklih petih letih s številom smrti v prvem valu pandemije covida 19 od januarja in avgusta 2020. Ugotovili so, da se je v nekaterih državah pokazala presežna umrljivost zaradi vseh vzrokov, druge države, med njimi tudi Slovenija, pa so imele minimalno ali celo zmanjšano presežno umrljivost.

Države po svetu nimajo natančne predstave o neposrednem in posrednem bremenu umrljivosti zaradi covida 19, zato je medicinska fakulteta univerze v Nikoziji s svojimi raziskovalni sodelavci razvila neke vrste svetovni projekt konzorcij Covid-19 Mortality (C-MOR), ki je združil države iz različnih koncev sveta in se osredotočil na merjenje presežne umrljivosti v 22 državah po vsem svetu, so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

»Ker nove in ponavljajoče nalezljive bolezni postajajo čedalje pogostejše, naši izsledki prinašajo dragocena spoznanja o vplivih epidemij na prebivalstvo in tudi vpogled v to, kaj je mogoče storiti za ublažitev tega vpliva,« je poudarila Christiana Demetriou, glavna raziskovalka v konzorciju.

Študija kaže, da se je v nekaterih državahh od 22 povečala presežna umrljivost zaradi vseh vzrokov (Brazilija, Anglija, Francija, Italija, Severna Irska, Škotska, Španija, Švedska, ZDA in Wales). V nekaterih je bila presežna umrljivost zanemarljiva (Slovenija, Avstrija, Zelenortski otoki, Kolumbija, Ciper, Estonija, Izrael, Norveška in Ukrajina), v drugih pa se je presežna umrljivost celo zmanjšala (Avstralija, Danska in Gruzija).

Vseeno je pomembno opozoriti, da je demografsko statistiko v letu 2020 v Sloveniji epidemija covida 19 zelo zaznamovala šele v drugem valu epidemije, ki ga študija ne obravnava. To je posledica nadpovprečno velike umrljivosti v novembru in decembru. Zaradi visoke stopnje umrljivosti je bil naravni prirast izrazito negativen. Negativni naravni prirast prebivalstva je bil lani, ko je umrlo 5.249 ljudi več, kot se jih je rodilo, najvišji po letu 1945.

V Sloveniji je umrlo več kot 24.000 prebivalcev ali skoraj 3.800 več kot povprečno v letih od 2015 do 2019. Presežna umrljivost je bila največja v četrtem četrtletju, ko je umrlo dve tretjini več prebivalcev kot v povprečju v četrtih četrtletjih med letoma 2015 in 2019.

Do letošnje jeseni bo zaključena tudi raziskava konzorcija s podatki za celotno leto 2020, ki bo dala še veliko dodatnih informacij, so napovedali v sporočilu za javnost.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije