Poškodba Ahilove tetive – kaj morate vedeti?
Ali ste vedeli tudi, da velja za največkrat poškodovano tetivo, če se čezmerno raztegne? Poznate vzroke za pogoste poškodbe Ahilove tetive in dejstvo, da poškodbe ne prizadenejo le športnikov?
Ruptura Ahilove tetive je najpogostejša ruptura tetive v spodnjem udu. Poškodba se najpogosteje pojavlja pri odraslih med 30. in 50. letom. Akutne rupture se pogosto kažejo z nenadnim pojavom močne bolečine, povezane z občutkom »pretrganja« in slišnim zvokom pretrganja (pok) ob poškodbi. Pogosto nam pacienti opišejo občutek, podoben udarcu v spodnji del noge, oziroma občutek, kot da bi vanje priletel kamen. Ruptura Ahilove tetive ob močni bolečini dodatno povzroča pomembno zmanjšano mobilnost posameznika.
Rekreativni športniki so veliko bolj dovzetni za poškodbe Ahilove tetive v primerjavi s profesionalnimi. Največkrat se poškodbe pojavljajo pri športih, kot so nogomet, košarka ali tenis, ki od posameznika zahtevajo hitro spremembo hitrosti iz statičnega položaja.
Ali ste vedeli, da je poškodba Ahilove tetive v kar 20 do 25 % napačno diagnosticirana in je zamenjana za zvin gležnja?
Vzroki za rupturo Ahilove tetive vključujejo nenaden prisiljen položaj plantarne fleksije stopala, direktno travmo, tendinitis ali dolgotrajno tendinopatijo. Najpogostejši dejavniki tveganja za rupturo Ahilove tetive so slaba telesna pripravljenost, slabo ogrevanje pred vadbo, dolgotrajna uporaba kortikosteroidov, preobremenitev.
Težave s stopalom, ki povečujejo tveganje za poškodbe Ahilove tetive, vključujejo:
- stopalo z visokim stopalnim lokom (cavus foot)
- nezadostno prožnost in moč mišice meč (m. gastrocnemius in m. soleus)
- omejeno gibljivost dviganja stopala navzgor proti goleni (dorzifleksija)
- nenormalno ukrivljenost golenice (tibia vara)
- nenormalno poravnavo stopala, ki lahko vodi v pretirano notranjo obrabo stopal (varusna poravnava s funkcionalno hiperpronacijo)
Vse naštete težave lahko prispevajo k večji občutljivosti in tveganjem za poškodbe Ahilove tetive.
Epidemiologija in vzroki poškodb Ahilove tetive
Pogostost ruptur Ahilove tetive se v literaturi razlikuje, pri čemer nedavne študije poročajo o stopnji 40 bolnikov na 100.000 prebivalcev letno. Pomemben porast ruptur v zadnjem desetletju naj bi bil povezan z večjim številom posameznikov, ki se vključujejo v športne dejavnosti, zlasti pri odraslih, starejših od 30 let. Med rekreativnimi športi se 75 % ruptur pojavi pri moških med tretjim in četrtim desetletjem življenja.
Dejanska pojavnost Ahilove tendinoze ni znana, saj je več kot 20 % ruptur napačno diagnosticiranih. Med športniki vidimo največ poškodb pri atletih (od 7 do 18 %). Težave z Ahilovo tetivo prizadenejo približno milijon športnikov letno.
Vzroke poškodb lahko razdelimo na mehanske, strukturne in biomehanske dejavnike.
- Mehanski dejavniki: Ahilova tetiva je najmočnejša v telesu, vendar se lahko poškoduje ob nenadnih čezmernih obremenitvah.
- Strukturni dejavniki: s staranjem postanejo kolagenska vlakna manj prožna, kar lahko vodi v degeneracijo. Nekatere bolezni, kot sta diabetes in kronična ledvična bolezen, lahko dodatno ogrožajo strukturo tetive.
- Biomehanski dejavniki: trdota in visoki stopalni loki lahko pomembno vplivajo na tveganje za poškodbe Ahilove tetive. Kronične obremenitve in mikrotravme pa lahko skupaj z oslabljeno oskrbo s krvjo povzročijo degeneracijo in morebitno rupturo.
Ali ste vedeli, da se Ahilova tetiva največkrat poškoduje od 2 do 6 cm nad petno kostjo, kjer je oskrba s krvjo zmanjšana?
Kako poteka diagnostična terapija v kliniki Medicofit
V naši kliniki Medicofit se pacienti običajno predstavijo z akutno, ostro bolečino v predelu Ahilove tetive, največkrat po športni dejavnosti. Izkušeni fizioterapevti izvedejo temeljit klinični pregled, ki v začetku vsebuje anamnezo glede časa nastanka težav in napredovanja bolečine. Pomembno je tudi vprašati o prejšnjih poškodbah in spremljajočih boleznih, prav tako pa je treba upoštevati razlike med profesionalnimi in rekreativnimi športniki.
Ob pregledu pacienti z rupturo Ahilove tetive niso zmožni stoje na prstih, ob tem pa se tudi pri manualnem testiranju mišic plantarne fleksije stopala kaže znatno zmanjšana moč. Dodatno nam palpacija omogoča odkriti, ali gre dejansko za popolno rupturo tetive.
Da bi ocenili kontinuiteto Ahilove tetive pri sumu na rupturo, izvedemo Thompsonov test. Pacient leži na trebuhu, z upognjenim kolenom na isti strani približno pod kotom 90 stopinj, medtem ko sta stopalo in gleženj v sproščenem položaju.
S stiskanjem meč opazujemo prisotnost in stopnjo plantarne fleksije stopala, kar primerjamo z nasprotno nogo. Pozitiven (nenormalen) test kaže na rupturo Ahilove tetive, s tem ko pri izvedbi testa ne pride do provokacijskega giba plantarne fleksije.
Ali ste vedeli, da ne glede na to, da ruptura Ahilove tetive velja za eno izmed najresnejših mišično-skeletnih poškodb in zahteva dolgotrajno in kompleksno rehabilitacijo, izid zdravljenja ob kakovostni obravnavi za večino pacientov ostaja odličen?
Obravnava poškodovane Ahilove tetive
Mnenja glede potencialnih koristi in tveganj kirurškega posega pri rupturah Ahilove tetive so še vedno deljena, največji pomen za izbiro oblike zdravljenja pa ima mesto rupture. Zadnje raziskave kažejo dobre funkcionalne rezultate in zadovoljstvo pacientov ne glede na izbiro zdravljenja, temveč glede na kakovostno rehabilitacijo rupture Ahilove tetive.
Zgodovinsko gledano je konservativno zdravljenje pokazalo večjo stopnjo ponovne rupture v primerjavi s kirurškimi posegi, zato se za zgolj konservativno obravnavo običajno odločimo pri starejših, manj aktivnih posameznikih.
Ne glede na izbiro oblike zdravljenja lahko zaključimo, da je rezultat zdravljenja zelo močno povezan s primerno rehabilitacijo. Specialna fizioterapevtska obravnava naj vključuje manualno terapijo (miofascialno sproščanje, terapijo trigger-point, globoko prečno masažo na mestu rupture), najsodobnejše instrumentalne postopke (diamagnetoterapijo PERISO, visokotonsko stimulacijo HiTOP, LASER, TECAR) ter terapevtsko vadbo z namenom izboljšanja moči in vzdržljivosti.
Ob zaključku rehabilitacije vas v kliniki Medicofit naši strokovnjaki usmerijo v napredno kinezioterapevtsko vadbo, saj je individualno, načrtno in progresivno obremenjevanje Ahilove tetive izrednega pomena pri profesionalnih in rekreativnih športnikih za preprečevanje ponovne možnosti rupture Ahilove tetive in prispeva k varnemu vračanju v športno aktivnost. Glavni cilj je doseči 100-% simetrijo mišične moči v obeh nogah. Večina športnikov lahko nadaljuje svojo športno dejavnost brez omejitev na enaki ravni kot pred poškodbo!
Možnosti zdravljenja Ahilove tetive
Konservativno zdravljenje
Začetno zdravljenje rupture Ahilove tetive vključuje počitek, dvigovanje, obvladovanje bolečine in funkcionalno opornico. Vsi pacienti za povrnitev normalne funkcije potrebujejo hitro in kakovostno fizioterapevtsko obravnavo, ki je usmerjena v izboljšanje celjenja, krepitev mišic in izboljšanje gibljivosti gležnja. Prednosti nekirurškega zdravljenja vključujejo odsotnost stroškov za hospitalizacijo, odsotnost zapletov z rano in odsotnost tveganj, povezanih z anestezijo.
Operativno zdravljenje
Obstaja več operativnih tehnik za poškodbo Ahilove tetive, vsem pa je skupno približevanje pretrganih koncev. Glavna prednost kirurških posegov je hitrejša vrnitev k dejavnostim in zmanjšano tveganje za ponovno rupturo; največje tveganje pa so kirurški zapleti, kot so celjenje rane, možnost okužbe in globoka venska tromboza.
Uporaba plazme, obogatene s trombociti (PRP)
V zadnjem desetletju je bila široko proučevana uporaba regenerativne medicine, pri čemer so si rezultati raziskav pogosto nasprotujoči. Zou in sodelavci so ugotovili, da so imeli pacienti z rupturo Ahilove tetive, ki so bili zdravljeni s pomočjo plazme, obogatene s trombociti (PRP), boljše rezultate pri izokinetičnih meritvah, višje funkcionalne ocene in izboljšan obseg gibljivosti gležnja. Medtem v preostalih člankih, povezanih z uporabo PRP in poškodbo Ahilove tetive, niso ugotovili pomembnih razlik v izidu med pacienti, ki so v rehabilitacijo vključili PRP, in tistimi brez.
Viri in literatura
Mattila, V. M., Huttunen, T. T., Haapasalo, H., Sillanpää, P., Malmivaara, A., & Pihlajamäki, H. (2015). Declining incidence of surgery for Achilles tendon rupture follows publication of major RCTs: evidence-influenced change evident using the Finnish registry study. British journal of sports medicine, 49(16), 1084–1086. https://doi.org/10.1136/bjsports-2013-092756
Meulenkamp, B., Stacey, D., Fergusson, D., Hutton, B., Mlis, R. S., & Graham, I. D. (2018). Protocol for treatment of Achilles tendon ruptures; a systematic review with network meta-analysis. Systematic reviews, 7(1), 247. https://doi.org/10.1186/s13643-018-0912-5
Shamrock AG, Dreyer MA, Varacallo M. Achilles Tendon Rupture. [Updated 2023 Aug 17]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK430844/
Naročnik oglasne vsebine je Medicofit
