Čeprav je v naši državi od leta 2004 prepovedano zadrževanje medvedov v kletkah, v Društvu za dobrobit živali AniMa opozarjajo, da še vedno obstajajo primeri kršenja te prepovedi. Prepričani so, da medvedi v ujetništvu, zaprti v kletke ob restavracijah in turističnih objektih, neizmerno trpijo ter da je njihovo zdravstveno stanje zaskrbljujoče. »Ta veličastna bitja so izpostavljena utesnjenim in nenaravnim življenjskim razmeram, brez primernih življenjskih pogojev in nege. Njihov obstoj je spektakel za človeško zabavo, kar jim jemlje avtonomijo in dostojanstvo.«
V začetku marca so v AniMI državljane in ministrstvo za naravne vire pozvali, da podprejo avstrijsko organizacijo Štiri tačke, ki ponuja brezplačno premestitev štirih medvedov iz ujetništev v naši državi v naravne rezervate v tujini, a kot pravijo, slovenske oblasti odlašajo z implementacijo ponujene rešitve. Mednarodna akcija zbiranja podpisov pod peticijo za premestitev v eno od evropskih naravnih zavetišč za medvede poteka tudi za medvedko Mici iz Žirovnice.
Njeni skrbniki, družina Žurga, zatrjujejo, da se medvedka tam dobro počuti, da je zdrava, naj bi potrjevali tudi vsakoletni veterinarski pregledi. Žurgovi zagotavljajo, da so obiskov inšpekcij na svoji posesti že dobro vajeni. »Nedavno je bil pri nas spet inšpektor za okolje, pred tem nas je obiskala veterinarska inšpekcija. Vse je bilo v redu, imamo vse papirje. Inšpekcije niso ugotovile nič spornega, so pa menda gospodje v Ljubljani sedaj prišli na idejo, da bi morali Micijino kletko ograditi z novo ograjo, ki bi segala do višine njenih oči. Medvedka, ki je vajena občudovanja gostov in se vselej veselo odzove na moj glas ali na klice moje žene Ingrid, bi lahko po njihovem pogledovala le še v nebo. Ali ne gre pri tem za mučenje živali?« se sprašuje Vilko Žurga.
Stresna menjava okolja
Mici se je pred 22 leti skotila v ujetništvu, pri Žurgovih na Gorenjskem pa je že od svojega 4. meseca starosti. Njen prejšnji skrbnik naj bi jo namreč zaman ponujal živalskemu vrtu in azilu, zato so jo Žurgovi vzeli k sebi. »Pri nas je navajena in ima lepo življenje. Če bi jo izpustili na prostost, bi zagotovo poginila, saj ni vajena iskati hrane,« je jasen Žurga. Medvedki vsak dan ponudijo približno pet kilogramov hrane: od zelenjave in sadja do mesa in rib ter drugih priboljškov.
Kot je še poudaril Žurga, Mici ob okrepčevalnici Stol živi na 360 kvadratnih metrih ograjene gozdne površine, na voljo ima dva brloga v skali in bazen. Svoje bivališče si je dolga leta delila z medvedom Jakom, ki pa je pred desetimi leti poginil. »Naj se nevladniki raje ubadajo z drugimi medvedi, ki jih je v naši divjini preveč, kot pa z Mici. Na njeno zdravje bi lahko kvarno vplivala tudi anestezija, ki bi bila potrebna med dolgim prevozom do naravnega rezervata, ker je medvedka že v zrelih letih, pa bi se tudi izredno težko privadila na življenje v novem okolju,« meni sogovornik.
Prepričan je, da bo ostala Mici še naprej v oskrbi njegove družine in da organizacijam, ki so njegovi družini zaradi svojih posredovanj povzročile veliko škodo in naplavile kritike množic, odvzem medvedke ne bo uspel. »Od nas Mici že ne bodo odpeljali v tujino! Raje ji sam odklenem kletko in jo izpustim na prostost v bližnji gozd, a kaj, ko tudi pri nas v divjini verjetno ne bi preživela …« je jasen Vilko Žurga.