Noč na Bohinjski Beli je minila relativno mirno. Potem ko se je v ponedeljek pod vojašnico Boštjana Kekca sprožil večji zemeljski plaz in ogrozil dva vojaška objekta, je bilo plazišče sicer aktivno tudi ponoči. "Eno od poslopij se je sicer danes znašlo še bližje roba plazu, vendar zaenkrat oba objekta še vedno stojita," so nam povedali blejski gasilci, ki so ponoči spremljali dogajanje na plazišču.

Tudi poveljnik civilne zaščite za Gorenjsko Klemen Šmid nam je povedal, da plaz pod vojašnico ostaja aktiven, iz njega je zjutraj še vedno tekla voda. Ponoči so ga poleg gasilcev spremljali tudi pripadniki Slovenske vojske. 

Danes so si plaz natančneje ogledali tudi geologi, medtem ko je bilo v ponedeljek za to še prenevarno. V plazu je sicer še vedno veliko vode, ki teče po plazini in spodjeda brežino, je pojasnil Šmid.

Zaradi nenadnega udora zemlje, o katerem je bila Uprava RS za zaščito in reševanje obveščena v ponedeljek okoli 13. ure, vojaškemu skladišču in pomožnemu objektu, ki sicer ni bil v uporabi, grozi, da bosta skupaj z zemljo zdrsela po pobočju. Slovenska vojska je sicer sprva sporočila, da zaradi nevarnega terena svoje opreme iz objektov ne bo reševala, a ob tem poudarila, da v skladišču ni minsko-eksplozivnih sredstev ter da prebivalstvo ni ogroženo.

Kot je povedal podpolkovnik Slovenske vojske in poveljnik vojašnice Danilo Klinar, so nato v ponedeljek zvečer na podlagi ocene geologov izpraznili najbolj ogrožen objekt. Opremo, ki je bila v skladišču, so prestavili v druga skladišča. Že pred tem pa v njem ni bilo nikakršnih nevarnih stvari. Kot je pojasnil Klinar, gre za opremo, ki ni za odpis, nima pa več takšne vrednosti, da bi bila tehnično varovana.

Dodal je, da je dostop do obeh ogroženih objektov zavarovan, saj je treba preprečiti kakršnekoli poškodbe ali ogrožanje oseb. Plaz pa skupaj z drugimi pristojnimi službami neprestano opazujejo in na podlagi ugotovitev načrtujejo nadaljnje aktivnosti.

Glavni krivec za plaz je podzemna voda

Andrej Novak iz Geološkega zavoda Slovenije je pojasnil, da če bo plaz napredoval v smeri objekta, potem objekt lahko zgrmi po pobočju navzdol. Objekta v tem času ni mogoče varno odstraniti, saj se na aktivnem plazu ni varno zadrževati. Kot je povedal, so od ponedeljka do danes tako na levem kot na desnem boku plazu dogajali premiki, tako da območje zaenkrat še ni varno.

Pojasnil je, da je glavni krivec za plaz podzemna voda, ki se zadržuje na stiku neprepustne in prepustne gmote. "Dokler voda iz izvirov ne bo prenehala teči, do takrat zadrževanje na tem območju ne bo varno. Lahko pride do nadaljnjega drsenja. Ko bo voda uplahnila, pa se lahko zadeve naprej rešujejo," je dejal.

Opozoril je, da gre za zelo velik plaz, zato tudi ne smejo zanemariti možnosti zajezitve Save Bohinjke ob morebitnem nadaljnjem večjem zdrsu zemljine. 

V Savo Bohinjko, ki teče pod plaziščem, je sicer že zgrmela celotna brežina (približno en hektar) od reke do vojaškega skladišča, zemljina pa je nato zmanjšala tok Save za približno polovico in popolnoma preusmerila njen tok. A reka je bila nekaj časa popolnoma zajezena.

Agencija RS za okolje pa poroča, da je zemljina v ponedeljek za kratek čas zasula in zajezila strugo Save Bohinjke, kar da je vidno tudi s podatkov o pretoku Save Bohinjke na vodomerni postaji v Bodeščah, nekaj kilometrov dolvodno od plazišča.

"K sreči je bila moč Save Bohinjke ta čas dovolj velika, pretok je bil dobrih 150 kubičnih metrov na sekundo, da je prebila plazino in ponovno vzpostavila rečni tok," so še zapisali na Arsu.

Plaz je ob tem podrl tudi daljnovod, po poročanju občine in Uprave RS za zaščito in reševanje pa na območju prihaja do motenj z oskrbo električne energije v naseljih Kupljenik, Obrne in Bohinjska Bela. 

Na Gorenjskem medtem voda iz jezera Ledine v Ratečah še naprej ogroža sedem hiš. Stanje se danes ni kaj dosti spremenilo. Čeprav je sedaj pritok vode nižji od odtoka in jezero Ledine počasi znova presiha, eno od hiš še vedno zaliva podtalnica. A vseeno so lahko vsi prebivalci območja ostali v svojih bivališčih.

Kot nam je povedal Šmid, se je gladina vode sicer spustila le za slabih pet centimetrov. Na terenu tako še vedno ostaja tudi regijska enota za prečrpavanje vode.

V noči s 4. na 5. november je bil sicer uspešno izkopan kanal, preko katerega se odvaja voda na nižje ležeča zemljišča proti Podkorenu. S tem ukrepom se je gladina vode v jezeru stabilizirala in neposredna nevarnost poplavljanja se je zmanjšala.

Podtalnica je sicer v ponedeljek zalila tudi kletne prostore stanovanjskega objekta na Jesenicah. Gasilci GARS Jesenice so v kletnih prostorih s potopno črpalko izčrpali približno 16 kubičnih metrov vode, a je popoldan v klet še kar vdirala podtalnica.

Šmid je ob tem poudaril, da je bilo v nedavnem neurju na območju Bohinja poplavljenih in zasutih tudi več cest, ki pa so jih sanirali že tekom vikenda. Reka pa ob tem spodjeda brežino ob Domu starejših občanov v Bohinju, kjer se v bližini nahaja tudi plinska cisterna. Stanovalci doma sicer po besedah Šmida niso trenutno ogroženi ter jih zato niso evakuirali iz doma. Prav tako je poudaril, da vodostaji rek po Sloveniji na splošno upadajo, zato upajo, da bodo lahko že kmalu začeli s sanacijo.