EU VOLITVE: Z reformo SKP in protesti kmetijstvo znova v ospredju evropske politike

Kmetijstvo se kot panoga, v kateri v EU redno dela 20 milijonov ljudi, skupno pa s prehrambenim sektorjem in storitvami zagotavljajo več kot 44 milijonov delovnih mest v uniji, sooča s številnimi izzivi in s tem povezanimi stalno spreminjajočimi se pogoji delovanja.

Na panogo močno vplivajo pogostejši ekstremni vremenski pojavi, omejitve, izhajajoče iz zelenega dogovora, zahteve po varni in kakovostni hrani za okoli 500 milijonov potrošnikov v EU, demografske spremembe, dražji energenti, gnojila in druge surovine, prav tako sta tudi to panogo v zadnjih letih prizadeli epidemija covida-19 in vojna v Ukrajini.

V središču zelenega dogovora, s katerim si EU prizadeva postati podnebno nevtralna celina, so trajnostni prehranski sistemi, njegov del pa je tudi maja 2020 predstavljena strategijo Od vil do vilic. Z uresničevanjem zavez zelenega dogovora so povezane tudi zahteve po zmanjševanju uporabe pesticidov v kmetijstvu.

A se je Evropska komisija ob protestih kmetov po Evropi letos odpovedala predlogu uredbe, ki je predvideval zmanjšanje skupne uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030, umik uredbe pa je podprla tudi Slovenija.

S tem ukrepom, pa tudi z uvedbo možnosti odstopanja od določenih okoljskih zahtev glede obdelave zemlje in za administrativno razbremenitev kmetov je unija na predlog Evropske komisije stopila naproti vse bolj razburjenim kmetom, kmetijski ministri članic EU pa so konec februarja letos pozvali k nadaljnjim ukrepom za razbremenitev kmetov.

Kmetje so nezadovoljni tudi zaradi nizkih odkupnih cen, sklenitve prostotrgovinskega sporazuma med EU in južnoameriško gospodarsko zvezo Mercosur ter uvoza žita in poceni živil iz Ukrajine. Predvsem poljske kmete, ki v ukrajinskih vidijo nelojalno konkurenco, je razjezilo, da je EU lani podaljšala odpravo praktično vseh carin na ukrajinsko blago in žito kot pomoč njihovemu gospodarstvu. So pa v začetku aprila letos članice EU in evropski poslanci dosegli nov dogovor o zaostritvi omejitev uvoza nekaterih kmetijskih proizvodov iz Ukrajine.

Zaradi širšega nezadovoljstva so kmetje po Evropi začeli protestirati že lani, glavnina protestov pa se je odvila v prvih letošnjih mesecih. Večji protesti so potekali v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Španiji, Grčiji, Italiji, Romuniji, na Nizozemskem in Poljskem.

Na nezadovoljstvo so opozorili tudi slovenski kmetje, ki so marca glede reševanja svojih težav podpisali sporazum s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić in tako do vseslovenskega protesta letos ni prišlo. So pa lani spomladi, kot pravijo slovenski kmetje, prvi v Evropi opozarjali na svoje nezadovoljstvo in se zavzemali za boljše pogoje kmetovanja.

Okvir ene od osrednjih in hkrati najstarejše politike EU sicer že od leta 1962 postavlja skupna kmetijska politika (SKP). Ta je po navedbah Evropske komisije partnerstvo med družbo in kmetijstvom, da bi zagotovili stabilno oskrbo s hrano, zaščitili prihodek kmetov in ohranili vitalnost podeželskih območij.

SKP je vse od zasnove doživela več reform, zadnja reforma pa je začela veljati 1. januarja 2023. Cilj nove SKP je bil vzpostaviti trajnosten prehranski sistem in s tem prispevati k ciljem zelenega dogovora, strategije Od vil do vilic in strategije za biotsko raznovrstnost z zaščito in krepitvijo raznolikosti rastlin in živali v podeželskih ekosistemih. Da bi dosegli cilje zelenega dogovora, je nova SKP uvedla okrepljeno pogojenost, ki neposredno dohodkovno podporo povezuje z okolju prijaznimi kmetijskimi praksami, okoljske sheme in nacionalne strateške načrte.

Za izvedbo SKP je v okviru finančnega okvira 2021-2027 predvidena približno tretjina vseh sredstev EU ali skoraj 390 milijard evrov. Trenutna SKP velja za programsko obdobje med letoma 2023 in 2027, kar pomeni, da se bodo kmalu začele priprave na novo SKP, ki jo bodo morali podpreti letos izvoljeni evropski poslanci.

Tudi Slovenija je z letom 2023 začela izvajati nov strateški načrt SKP 2023-2027, ki namesto dosedanjih pravil in skladnosti večji poudarek daje rezultatom in smotrnosti ukrepov. Za izvajanje ukrepov je skupno na voljo skoraj 1,8 milijarde evrov.

Od tega je nekaj več kot 680 milijonov evrov namenjenih za neposredna plačila ter vinski in čebelarski sektor, za področje razvoja podeželja pa nekaj več kot 1,1 milijarde evrov. Unija namreč poudarja, da je razvoj podeželja ključnega pomena za prihodnost kmetijstva v EU ter da SKP podpira dinamičnost in ekonomsko sposobnost podeželskih območij v Evropi s financiranjem in ukrepi v podporo trajnostnemu dolgoročnemu razvoju.

Ob tem slovenski kmetje, pa tudi pristojno ministrstvo vseskozi izpostavljajo posebnosti slovenskega kmetijstva. Po podatkih ministrstva je za kmetijstvo v Sloveniji značilna izrazito neugodna agrarna struktura in težji pogoji kmetovanja glede na ostale države članice EU.

Med drugim Slovenija glede na delež kmetijskih zemljišč na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami (t.i. OMD) sodi med države z daleč najvišjim deležem, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskega kmetijstva, omejuje izbor možnih proizvodnih usmeritev in povišuje stroške proizvodnje. V Sloveniji se 76 odstotkov kmetijskih zemljišč nahaja na območjih OMD, za EU je ta odstotek leta 2019 znašal 58 odstotkov. Visok delež zemljišč na območjih OMD vpliva na nižjo stopnjo intenzivnosti kmetovanja v Sloveniji, navaja ministrstvo.

V Sloveniji je tretjina površja države namenjenega pretežno kmetijskim površinam, primerjava s povprečjem EU pa pokaže, da je v Sloveniji delež trajnega travinja bistveno večji, delež ornih površin bistveno manjši ter delež nasadov primerljiv. Za slovensko kmetijstvo je značilna tudi velika razdrobljenost kmetijskih zemljišč in majhen delež namakalnih površin.